mednarodna zaščita - redni postopek - neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito - Rom - poročila o informacijah v izvorni državi
Tožena stranka je na podlagi dejstev, ki jih je navedel tožnik in na podlagi predložene dokumentacije presodila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ, kar pomeni, da ni nevarnosti, da bi bil osebno lahko preganjan zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu družbenemu prepričanju. Dejanja, ki jih je opisal, niso dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča se, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih pravic, niti ne predstavljajo zbir različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoče se, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic.
postopek razlastitve - nujni postopek razlastitve - vpis v zemljiško knjigo
Organ je v zadostni meri utemeljil potrebo po uporabi nujnega postopka, saj je svojo odločitev oprl na v postopku že predložene in naknadno dodatno predložene listine razlastitvene upravičenke. Nujnost obravnavanega postopka nenazadnje izkazuje tudi statistika prometnih nesreč na tem odseku, ki velja za zelo nevaren prometni odsek.
Ob izkazani nujnosti postopka pa vpis lastninske pravice na Republiko Slovenijo pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe ni nezakonit. V primeru vodenja postopka kot nujnega namreč upravni organ odloča o zadevi prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti, razen če drugi zakon določa drugače, kar pomeni, da je v nujnem postopku izvršljiva že prvostopna odločba (niti dokončna), ki že zadostuje za prenos lastninske pravice in prenos posesti.
melioracija - odmera nadomestila za vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskih območjih - odmera nadomestila- zavezanec za plačilo
Določitev melioracijskega območja je stvar drugih postopkov in ne more biti predmet presoje zakonitosti v postopku odmere stroškov za redno delovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov, v katerem mora davčni organ ugotoviti in upoštevati dejstva, ki so navedena v aktu, s katerim je bilo določeno melioracijsko območje, velikost parcel in strošek na določeno površino in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila.
Glede na navedeno tožnik v postopku odmere nadomestila ne more ugovarjati, da na njegovih zemljiščih ni bila izvedena melioracija, ter da s tem v zvezi ni zavezanec za plačilo nadomestila.
Če parcelacija zaradi ugotovitve, da razlastitev ni potrebna, ne bi bila izvedena, bo postopek za razlastitev na podlagi umika zahteve za razlastitev razlastitvene upravičenke ustavljen, s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka bodo tudi prenehale pravne posledice iz 3. odstavka 100. člena ZUreP-1.
Organ prve stopnje je v ponovljenem postopku odločal o višini pripadajočih obresti, ob upoštevanju ob predhodnem postopku ugotovljene tožnikove obveznosti plačila DDV. Pri izračunu je pravilno upošteval tožnikova preplačila in za navedena preplačila ni obračunal obresti.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - ničnost odločbe
Ker je upravni organ navedel, da je parcelacija razvidna iz načrta parcelacije, predloženega v upravnem postopku, je neutemeljena navedba tožnice, da se odločbe ne da izvršiti (in je zaradi tega nična), ker v izreku ni določeno, da se parcelacije izvede na delu parcele, kjer poteka javna cesta.
davčni inšpekcijski nadzor - blagajniško poslovanje - vodenje evidence - obveznost vodenja poslovnih knjig
Organ prve stopnje je na podlagi 141. člena ZDavP-2 izdal izpodbijano odločbo, s katero je ugotovil, da je tožnik ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 31. člena ZDavP-2, ki določa, da so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona. Obveznost vodenja poslovnih knjig za družbe in podjetnike izhaja tudi iz 54. člena ZGD-1, iz SRS 22.13. pa izhaja, da si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Tožnik je s tem, ko ni vodil točne evidence nabave in prodaje pijač, ravnal v nasprotju z navedenimi določbami. Ker strankam niso bili izstavljeni računi, pa je tožnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 81. člena ZDDV-1, ki govori o obveznosti izdajanja računov.
davčna izvršba - zadržanje sklepa o davčni izvršbi
V konkretnem primeru se presoja pravilnost in zakonitost sklepa o zadržanju postopka davčne izvršbe. Po presoji sodišča je prvostopni organ ravnal povsem pravilno in v skladu z določbo 2. točke 1. odstavka 154. člena ZDavP-2 v povezavi z določbo 3. odstavka 174. člena ZDavP-2, da je postopek davčne izvršbe „prekinil“ in izdal izpodbijani sklep, s katerim je zadržal postopek izvršitve davčne izvršbe do rešitve ugovora.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nedopustna pritožba
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da pritožba, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, kot nedopustna nima izgleda za uspeh in zato njena vložitev oziroma njeno dopolnjevanje ni razumno. Tožnik tej ugotovitvi ne ugovarja, meni pa, da je upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči že kot prejemnik denarne socialne pomoči. To stališče je neskladno z določbami ZBPP, ki dodelitev brezplačne pravne pomoči pogojuje z izpolnitvijo vseh predpisanih pogojev, torej tudi objektivnih, ki so določeni v 24. členu.
ZUP člen 238, 238/3. ZDavP-2 člen 61, 64. ZDoh-2 člen 152, 152/4.
dohodnina - dobiček iz kapitala - davčna napoved - poprava davčne napovedi - pritožbena novota - nov dokaz
Ker ZDavP-2 tega vprašanja specialno ne ureja, se dopustnost pritožbenih novot tudi v davčnem postopku presoja na podlagi 3. odstavka 238. člena ZUP, po katerem se te kot pritožbeni razlog upoštevajo, če so obstajale v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Nov dokaz po navedeni določbi ZUP je dokaz, s katerim je stranka v času odločanja na prvi stopnji razpolagala (vendar ga iz opravičenega razloga ni predložila) ali dokaz, s katerim ni razpolagala (in ga zato upravičeno ni predložila).
ureditvena odločba - predlog za podaljšanje roka - procesni rok - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Rok v odločbi z dne 28. 10. 2009 je materialni rok, to je rok, v katerem je mogoče uveljaviti kakšno materialno pravico oziroma je treba izpolniti naloženo obveznost. Pravna narava roka v odločbi z dne 28. 10. 2009 tudi ni drugačna zato, ker je rok na podlagi pooblastila iz 32. člena ZIN določil inšpektor, saj je inšpektor po vsebini določil časovno obdobje, v katerem mora tožnik opraviti dejanja, ki so mu z odločbo naložena. Ta rok je določil v okviru meritornega odločanja o zadevi.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti
Po 44. členu ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določa po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, na kar nakazuje tudi 5. člen Odloka, ki določa prilagajanje realne vrednosti izhodiščni vrednosti.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - podobnost blaga
Celovita presoja verjetnosti zmede implicira določeno soodvisnost upoštevnih dejavnikov, še zlasti podobnosti med znamkami ter podobnosti blaga ali storitev; v posledici lahko nižjo stopnjo podobnosti med tem blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkami, in obrnjeno. Na to stališče sodišče opozarja, ker ne pritrjuje zaključku organa o tem, da prijavljeni znak in predhodna znamka nista zamenljivo podobna, in glede na katerega je primerjavo enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se nanašata prijavljeni znak in predhodna znamka, v celoti opustil kot nepotrebno. Glede na dosedanjo upravnosodno prakso je zlasti pri besednih znakih prvi del znaka tisti, ki pritegne potrošnikovo pozornost in si ga potrošnik tudi lažje zapomni, in ta je pri obeh enak; glede na to je dopusten zaključek, da ima prvi del znaka večji vpliv na celostno vizualno dojemanje znaka kot drugi del.
Davčni zavezanci so dolžni voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDavP-2 ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali SRS. V obravnavanem primeru ni bila predložena verodostojna dokumentacija, ki izkazuje, da so bile tožniku res opravljene sporne storitve, kar je bilo ugotovljeno z davčno inšpekcijo. Na podlagi določbe 3. odstavka 74. člena ZDavP-2 navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje.
odpust s prestajanja zaporne kazni - dodelitev denarne pomoči ob odpustu - pogoji za dodelitev denarne pomoči
ZIKS kot pogoj za pridobitev denarnih sredstev oziroma potrebnih oblačil in obutve določa okoliščino, da obsojenec brez svoje lastne krivde ni bil zmožen pridobiti sredstev za osebne potrebe. Iz listin upravnega spisa je razvidno, da so bila tožniku nudena med prestajanjem zaporne kazni njegovi izobrazbi in osebnim sposobnostim primerna dela, ki pa jih kljub zdravniško ugotovljenim sposobnostim za delo, ni želel opravljati.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - napačna uporaba materialnega prava
Glede na določbo 21. odstavka 54. člena ZTro, ki uporablja izraz tovornjaki s prikolico in največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone in glede na določbo 22. odstavka 54. člena ZTro, po katerem je carinski organ, glede na okoliščine primera, upravičen zahtevati predložitev še drugih dokazil, poleg obveznega dokazila o registraciji vozila, za pogon katerega je bilo plinsko olje porabljeno ter računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za zadevno vozilo, bi bilo v obravnavnem primeru potrebno uporabiti navedeno določbo, saj je to glede na okoliščine primera potrebno. Iz upravnih spisov je razvidno, da je prvostopenjski organ pri odločitvi upošteval le podatke iz ERMV, posebej za vozila, posebej za prikolice, ne da bi preveril ali gre za dejansko za porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami, kar je bil dolžan glede na namen in besedilo določbe 21. odstavka 54. člena ZTro in pri tem pridobiti tudi druga dokazila.
Ker ne obstoja resnični promet blaga med izdajatelji računov in tožnikom, gre za navideznost poslov in za fiktivne račune. Pravica do vstopnega DDV je zapisana v 62. členu ZDDV-1, vendar gre davčnemu zavezancu navedena pravica ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru te pravice tožniku ni mogoče priznati iz razloga, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da izdajatelja računov dejansko nista opravila storitev, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - umik obtožnega predloga
Sodišče je s sodbo zavrnilo obtožbo v zadevi, v kateri želi tožnik dodelitev drugega odvetnika, na podlagi umika obtožnega predloga in odpovedani pravici do pritožbe. Zato v tej zadevi ni razumnega razloga za nadaljnje vodenje postopka, kar pomeni, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za pridobitev brezplačne pravne pomoči.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije
V zadevah dodelitve nujne brezplačne pravne pomoči je k hitremu postopanju zavezana tudi stranka, torej prosilec, in ne samo organ, ki o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča.