upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba, s katero je bil zavrnjen predlog za odlog upravne izvršbe, je po svoji vsebini sklep, četudi ima naziv odločbe, ker se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Takšno obveznost tožeče stranke je vseboval že izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba.
Po 11. členu ZDDPO-1 se za ugotavljanje dobička in s tem davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb priznajo odhodki, ugotovljeni v skladu s SRS, le-ti pa se, ko gre za stroške poslovanja, lahko po določbah SRS 14.10 pripoznajo le na podlagi listin, in to takšnih, ki dokazujejo, da so povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Zato ima tožena stranka prav, ko poudarja pomen listinskih dokazov.
Potni nalogi so nedvomno bili pomanjkljivi, saj iz njih in posledično iz obračunov potnih stroškov kot podlage za knjiženje ni bil jasno razviden namen opravljenih poti. Ostala dokazila, predložena med postopkom, so preveč splošna in ne izkazujejo neposredne povezave med opravljenimi potmi in posameznim poslovnim dogodkom. Davčni organ je obrazloženo (in utemeljeno) kot neustrezna oziroma kot nebistvena za odločitev zavrnil tudi predložena dokazila o lastništvu vozil; kot presplošno pa je šteti tudi tožnikovo sklicevanje na samo višino prihodkov, ustvarjenih v kontroliranem davčnem obdobju.
Glede stroškov storitev na navedbe tožnika o telemarketingu oziroma o načinu izvedbe storitev v zvezi s predloženimi seznami v davčnem postopku ni bilo odgovorjeno, čeprav je tožnik o tem obširno navajal že v pripombah na zapisnik in nato ponovno v pritožbi. V tem smislu seznami, ki naj bi dokazovali opravljene storitve, niso bili presojeni, oziroma to iz obrazložitve odločbe ni razvidno. Ta je zato pomanjkljiva v bistvenem, s tem pa je, zaradi bistvene kršitve pravil postopka, podan razlog za (delno) odpravo odločbe.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - neupravičeno priznana pravica do vračila trošarine - obnova postopka - napačna uporaba materialnega prava
Organ prve stopnje v postopku ni preveril ali gre za dejansko porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami. Ker gre za relevantno okoliščino, ki glede nosilosti vozila ni popolno ugotovljena, ima za posledico napačno uporabo materialnega prava.
Po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2 lahko davčni organ začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega upravnega akta navedel, da so bila ugotovljena nova dejstva oziroma pridobljeni novi dokazi v postopku trošarinske kontrole. Carinski organ je ugotovil nova dejstva po tem, ko je dobil možnost vpogleda v baze podatkov ERMV in ugotovil, da imata dve motorni vozili tožeče stranke največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 ton.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec
Četudi prijava stalnega prebivališča druge osebe na tožnikovem naslovu ne vpliva na njegovo lastninsko pravico in čeprav se ni ugotavljalo tožnikovo dejansko stalno prebivališče, pa so njegove pravne koristi vsekakor prizadete, če je na njegovem naslovu oziroma na nepremičnini, ki je v njegovi lasti, prijavljen nekdo, za katerega tožnik meni, da tam ne bi smel imeti prijavljenega svojega stalnega prebivališča. Lastnik nepremičnine je vsekakor zainteresiran za to, kateri stanovalci so prijavljeni na njegovem naslovu oziroma, kdo je prijavljen, da živi v njegovi nepremičnini, zato ni mogoče trditi, da tožnik nima pravnega interesa sodelovati v tem postopku.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe
Izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to je odločba z dne 1. 3. 2010, s katero je bila tožeči stranki prepovedana uporaba spornega dela ceste. Izpodbijani sklep pa v te ugotovitve in obveznosti tožeče stranke ne posega in tudi ne more posegati, saj je njegov doseg glede na prvi odstavek 298. člena ZUP izključno ugotovitev, da je odločba, ki je izvršilni naslov, izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določitev načina izvršbe.
upravni postopek - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - načelo varstva pravic strank
Tožnik je sklep z dne 11. 6. 2008 prejel dne 14. 6. 2008 in v sklepu je bil pravilen pravni pouk glede zakonitega roka za pritožbo. V pritožbi, ki jo je podal dne 8. 7. 2008, tožnik ni navedel okoliščin, zaradi katerih skuša v pritožbi zoper izpodbijani sklep opravičiti zamudo. Zato tudi prvostopenjski organ pri odločanju ni mogel uporabiti določila 7. člena ZUP, saj ni mogel vedeti, da so podane dejanske okoliščine, ki bi uporabo tega določila zahtevale. Tožnik v pritožbi ni navedel vseh okoliščin, ki bi lahko aktivirale obveznost prvostopenjskega organa glede določila 7. člena ZUP in morebitne uporabe instituta vrnitve v prejšnje stanje.
brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - nevladna organizacija ali združenje - ustanova
Upravičenci do BPP so tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register pod pogojem, da zaprosijo za BPP v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Do BPP so upravičene, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja. V obravnavanem primeru pa ne gre za spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti (v javnem interesu oziroma) z namenom zaradi katerega je bila tožeča stranka ustanovljena, pač pa za spor v zvezi z likvidacijo, to je s prenehanjem delovanja tožeče stranke.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 2, 6, 6/2.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - gospodarski razlogi - negativno mnenje pristojnega organa - izjemen prispevek h gospodarskemu razvoju
Iz mnenja Ministrstva za gospodarstvo izhaja, da je resorni organ svojo odločitev oprl na dokumentacijo, ki jo je tožnik predložil k prošnji, iz katere je razvidno, da tožnik v njej ni z ničemer navajal, da njegovo delovanje pomeni izjemni dosežek h gospodarskemu razvoju Republike Slovenije. Tega pa tožnik ne zatrjuje in ne izkazuje niti v tožbi, čeprav je bil z mnenjem Ministrstva za gospodarstvo pred vložitvijo tožbe seznanjen.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo
Po ZV-1 raba vode brez ustreznega dovoljenja ni mogoča. Prvi odstavek 199. člena ZV-1 pa določa, da mora oseba, ki rabi vodno dobro, pa za takšno rabo ni imela dovoljenja ali koncesije, v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona. Ta določba ZV-1 torej določa obveznost tistim, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona brez dovoljenj ali koncesij rabili vodo, da za vodno dovoljenje zaprosijo, in odlaga za čas dveh let od uveljavitve zakona inšpekcijske ukrepe, ne more pa pomeniti podlage za izdajo vodnega dovoljenja.
Položaj, ko je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ureja drugi odstavek 127. člena ZV-1. Že pri izdaji vodnega dovoljenja je treba upoštevati, ali se z vodnim dovoljenjem za lastno oskrbo s pitno vodo zagotavlja oskrba prebivalstva s pitno vodo, če razpoložljivost vodnega vira ne zadošča za izdajo vodnega dovoljenja vsem prosilcem.
Javni razpis za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.4. Pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitev člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-4.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - vrstni red prispetja vlog - kraj oddaje vlog
Vloge prijaviteljev, ki so bile upravičene do sredstev glede na čas vložitve, so bile lahko oddane tudi na pogodbenih poštah, ki so del javnega poštnega omrežja in so po pogodbi z izvajalcem univerzalnih poštnih storitev pooblaščene za prevzem oddanih poštnih pošiljk.
trošarina - vračilo trošarine - energenti za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije
Kriterijev za vsebino, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po ZTro, ni mogoče iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožeča stranka. Če bi zakonodajalec med obravnavane ugodnosti želel vključiti tudi gorivo za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Ker gre v obravnavnem primeru za trošarino, je treba že zaradi tega vsebino devetega odstavka 54. člena ZTro tolmačiti restriktivno, in sicer tako, da se ta olajšava nanaša le na kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in traktorje. Ker pa je v obravnavani zadevi tožeča stranka porabila gorivo tudi za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov, na kar se glede na povedano tudi po presoji sodišča tovrstna olajšava v sistemu vračila plačane trošarine v višini 50 % ne nanaša, je zato organ sprejel pravilni zaključek, ko je v tem delu zahtevek tožeče stranke zavrnil.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanja odbitka vstopnega DDV na podlagi računa, za katerega prvostopenjski organ ugotavlja, da ga je izdal neplačujoči gospodarski subjekt oz. mising trader, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je bila zaračunana storitev resnično opravljena s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ (in tožena stranka) zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso Sodišča Evropske unije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ter nanje odgovarjati.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 24, 3, 33/7. Uredba 796/2004/ES Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 53, 53/1. ZUP člen 80, 80/1, 171, 171/1. ZUS člen 20, 20/3.
Ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna nepravilnost, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja na podlagi poravnave
Če so stranke s sklenjeno poravnavo rešile še svoja druga sporna razmerja - torej tudi tista, za ureditev katerih upravičenec ni prejel brezplačne pravne pomoči - to ne pomeni, da v takšnem primeru ni mogoče uporabiti prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki govori o uspehu v postopku.
DDV - vračilo DDV - preveč plačani DDV - zastaranje - obresti - sistem samoobdavčitve
Zavezancu za davek, ki sam obračuna in plača davek, od razlike med letom plačane akontacije in davkom po davčnem obračunu, ne pripadajo obresti v skladu s 1. odstavkom 99. člena. V konkretnem primeru ne gre za primer, da je bil tožeči stranki z odločbo neupravičeno odmerjen ali preveč odmerjen davek, temveč gre za preveč plačani DDV, po davčnem obračunu (DDV-O), torej po sistemu samoobdavčitve.
Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati. V konkretnem primeru je nesporno, da sta bila zahtevka za vračilo DDV v delu, ki se nanaša na obračunska obdobja od januarja do maja 2001 in za obračunska obdobja od januarja do oktobra 2002, vložena po preteku 5 let od dneva plačila davka.