ZUreP-1 člen 97, 97/1, 93, 93/3, 110, 110/8. EZ člen 59, 59/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - vložitev predloga za omejitev lastninske pravice - procesne predpostavke - višina odškodnine
Iz določb, ki zapovedujejo potek 30 dni od vročitve ponudbe do vložitve predloga, ne izhaja, da je faza vložitve ponudbe že faza upravnega postopka. Faza vročitve ponudbe je namenjena pridobitvi nepremičnine s sklenitvijo pogodbe, torej tudi vročanje ponudbe ni potrebno po določbah ZUP. V zadevi je za pravočasnost predloga relevantna zgolj seznanitev s ponudbo za odkup v roku 30 dni pred vložitvijo predloga, ki pa je izkazana.
V izpodbijani odločbi ni pojasnjena ugotovljena višina preplačila. Te napake ni odpravil niti pritožbeni organ. Prav tako tega ne morejo nadomestiti v upravnem spisu predložene kartice pomožne knjige. Po 214. členu ZUP mora obrazložitev vsebovati med drugim ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto. Okoliščine, ki naj bi izhajale po navedbah pritožbenega organa iz kartic tožnika, niso pojasnjene v obrazložitvi izpodbijane odločbe niti jih ni pojasnil pritožbeni organ.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - neskladnost izreka z obrazložitvijo odločbe - napačna uporaba materialnega prava
Organ prve stopnje v postopku ni preveril ali gre za dejansko porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami. Ker gre za relevantno okoliščino, ki glede nosilnosti vozila ni popolno ugotovljena, ima za posledico napačno uporabo materialnega prava.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec
Četudi prijava stalnega prebivališča druge osebe na tožnikovem naslovu ne vpliva na njegovo lastninsko pravico in čeprav se ni ugotavljalo tožnikovo dejansko stalno prebivališče, pa so njegove pravne koristi vsekakor prizadete, če je na njegovem naslovu oziroma na nepremičnini, ki je v njegovi lasti, prijavljen nekdo, za katerega tožnik meni, da tam ne bi smel imeti prijavljenega svojega stalnega prebivališča. Lastnik nepremičnine je vsekakor zainteresiran za to, kateri stanovalci so prijavljeni na njegovem naslovu oziroma, kdo je prijavljen, da živi v njegovi nepremičnini, zato ni mogoče trditi, da tožnik nima pravnega interesa sodelovati v tem postopku.
brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - nevladna organizacija ali združenje - ustanova
Upravičenci do BPP so tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register pod pogojem, da zaprosijo za BPP v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Do BPP so upravičene, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja. V obravnavanem primeru pa ne gre za spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti (v javnem interesu oziroma) z namenom zaradi katerega je bila tožeča stranka ustanovljena, pač pa za spor v zvezi z likvidacijo, to je s prenehanjem delovanja tožeče stranke.
upravni postopek - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - načelo varstva pravic strank
Tožnik je sklep z dne 11. 6. 2008 prejel dne 14. 6. 2008 in v sklepu je bil pravilen pravni pouk glede zakonitega roka za pritožbo. V pritožbi, ki jo je podal dne 8. 7. 2008, tožnik ni navedel okoliščin, zaradi katerih skuša v pritožbi zoper izpodbijani sklep opravičiti zamudo. Zato tudi prvostopenjski organ pri odločanju ni mogel uporabiti določila 7. člena ZUP, saj ni mogel vedeti, da so podane dejanske okoliščine, ki bi uporabo tega določila zahtevale. Tožnik v pritožbi ni navedel vseh okoliščin, ki bi lahko aktivirale obveznost prvostopenjskega organa glede določila 7. člena ZUP in morebitne uporabe instituta vrnitve v prejšnje stanje.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe
Izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to je odločba z dne 1. 3. 2010, s katero je bila tožeči stranki prepovedana uporaba spornega dela ceste. Izpodbijani sklep pa v te ugotovitve in obveznosti tožeče stranke ne posega in tudi ne more posegati, saj je njegov doseg glede na prvi odstavek 298. člena ZUP izključno ugotovitev, da je odločba, ki je izvršilni naslov, izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določitev načina izvršbe.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 2, 6, 6/2.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - gospodarski razlogi - negativno mnenje pristojnega organa - izjemen prispevek h gospodarskemu razvoju
Iz mnenja Ministrstva za gospodarstvo izhaja, da je resorni organ svojo odločitev oprl na dokumentacijo, ki jo je tožnik predložil k prošnji, iz katere je razvidno, da tožnik v njej ni z ničemer navajal, da njegovo delovanje pomeni izjemni dosežek h gospodarskemu razvoju Republike Slovenije. Tega pa tožnik ne zatrjuje in ne izkazuje niti v tožbi, čeprav je bil z mnenjem Ministrstva za gospodarstvo pred vložitvijo tožbe seznanjen.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo
Po ZV-1 raba vode brez ustreznega dovoljenja ni mogoča. Prvi odstavek 199. člena ZV-1 pa določa, da mora oseba, ki rabi vodno dobro, pa za takšno rabo ni imela dovoljenja ali koncesije, v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona. Ta določba ZV-1 torej določa obveznost tistim, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona brez dovoljenj ali koncesij rabili vodo, da za vodno dovoljenje zaprosijo, in odlaga za čas dveh let od uveljavitve zakona inšpekcijske ukrepe, ne more pa pomeniti podlage za izdajo vodnega dovoljenja.
Položaj, ko je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ureja drugi odstavek 127. člena ZV-1. Že pri izdaji vodnega dovoljenja je treba upoštevati, ali se z vodnim dovoljenjem za lastno oskrbo s pitno vodo zagotavlja oskrba prebivalstva s pitno vodo, če razpoložljivost vodnega vira ne zadošča za izdajo vodnega dovoljenja vsem prosilcem.
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 220. člena CZS zaradi nepravilne uvrstitve v TARIC kodo, ob nespremenjeni tarifni oznaki. Posledično so bile neobračunane protidampinške dajatve po opombi k navedeni TARIC kodi, v skladu z Uredbo sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006, ki velja od 30. 6. 2006. Ker je bil vknjižen nižji znesek dajatev od zakonsko dolgovanega, je bilo treba opraviti naknadno vknjižbo v rokih, ki so določeni v 220. členu CZS, ni pa šlo za primer iz 2. odstavka 220. člena CZS.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal odločbo, ki je sicer ne bi izdal s tako vsebino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Po zakonu se domneva, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek).
trošarina - vračilo trošarine - energenti za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije
Kriterijev za vsebino, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po ZTro, ni mogoče iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožeča stranka. Če bi zakonodajalec med obravnavane ugodnosti želel vključiti tudi gorivo za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Ker gre v obravnavnem primeru za trošarino, je treba že zaradi tega vsebino devetega odstavka 54. člena ZTro tolmačiti restriktivno, in sicer tako, da se ta olajšava nanaša le na kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in traktorje. Ker pa je v obravnavani zadevi tožeča stranka porabila gorivo tudi za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov, na kar se glede na povedano tudi po presoji sodišča tovrstna olajšava v sistemu vračila plačane trošarine v višini 50 % ne nanaša, je zato organ sprejel pravilni zaključek, ko je v tem delu zahtevek tožeče stranke zavrnil.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanja odbitka vstopnega DDV na podlagi računa, za katerega prvostopenjski organ ugotavlja, da ga je izdal neplačujoči gospodarski subjekt oz. mising trader, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je bila zaračunana storitev resnično opravljena s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ (in tožena stranka) zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso Sodišča Evropske unije.
Po 1. odstavku 145. člena CZ nastane carinski dolg pri uvozu blaga z odstranitvijo blaga, ki je zavezano plačilu carine, izpod carinskega nadzora. Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom nastal carinski dolg (točka (a) 1. odstavka 154. člena CZ), izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika, odločbo o nastali obveznosti. Odločbo v skladu s tem odstavkom carinski organ izda takoj, ko pridobi podatke, potrebne za izračun dolga ter podatke, ki omogočijo določitev carinskega dolžnika.
Tožbeni ugovor zastaranja postopka po 3. točki 221. člena CZS po oceni sodišča ni utemeljen. Po 2. odstavku 145. člena CZ nastane carinski dolg v trenutku odstranitve blaga izpod odstranitve nadzora. To pomeni, da mora carinski organ za odločitev o carinskem dolgu najprej ugotoviti, kdaj je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora, pri čemer pa natančna časovno opredeljena ugotovitev v določenih primerih ni možna (tako kot ni možna v obravnavani zadevi). V takem primeru pa se šteje za trenutek nastanka carinskega dolga dan, ko je carinski organ ugotovil, da je obveznost za plačilo carinskega dolga nastala.
ZVojI člen 97, 97/1, 98, 98/1, 99, 99/1, 100, 100/2, 100/4. ZVV člen 16. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 4-1, 8, 8/1, 8/3.
vojni invalid - pavica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - izjemna odobritev zdravljenja - bistvena kršitev pravil postopka
Zdraviliško zdravljenje za isto bolezen, v tem primeru za poškodovano levo zgornjo ekstremiteto, je praviloma možno enkrat na dve leti, komisija pa ugotavlja, da sedaj ni nujnosti za izjemno odobritev pogostejšega zdraviliškega zdravljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ter nanje odgovarjati.