Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 220. člena CZS zaradi nepravilne uvrstitve v TARIC kodo, ob nespremenjeni tarifni oznaki. Posledično so bile neobračunane protidampinške dajatve po opombi k navedeni TARIC kodi, v skladu z Uredbo sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006, ki velja od 30. 6. 2006. Ker je bil vknjižen nižji znesek dajatev od zakonsko dolgovanega, je bilo treba opraviti naknadno vknjižbo v rokih, ki so določeni v 220. členu CZS, ni pa šlo za primer iz 2. odstavka 220. člena CZS.
neposredna plačila v kmetijstvu - odpravljen upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, ki je bila v pritožbenem postopku s strani drugostopenjskega organa odpravljena, kar pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se z izpodbijano odločbo, ki je bila odpravljena, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. O tožbi zoper izpodbijano odločbo tako meritorno ni mogoče odločati.
Sklep prvostopenjskega organa o dovolitvi izvršbe je izdan na podlagi izvršilnega naslova, to je odločbe drugostopenjskega organa z dne 16. 2. 2008, s katero je tožnikoma naložena obveznost postavitve nadstreška skladno s soglasjem pristojnega organa z odmikom 1,00 m od javne poti. Z izpodbijanim sklepom se tožečima strankama naložena obveznost postavitve nadstreška prisilno izvršuje. ZUP v 1. odstavku 292. člena določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
Po 1. odstavku 145. člena CZ nastane carinski dolg pri uvozu blaga z odstranitvijo blaga, ki je zavezano plačilu carine, izpod carinskega nadzora. Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom nastal carinski dolg (točka (a) 1. odstavka 154. člena CZ), izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika, odločbo o nastali obveznosti. Odločbo v skladu s tem odstavkom carinski organ izda takoj, ko pridobi podatke, potrebne za izračun dolga ter podatke, ki omogočijo določitev carinskega dolžnika.
Tožbeni ugovor zastaranja postopka po 3. točki 221. člena CZS po oceni sodišča ni utemeljen. Po 2. odstavku 145. člena CZ nastane carinski dolg v trenutku odstranitve blaga izpod odstranitve nadzora. To pomeni, da mora carinski organ za odločitev o carinskem dolgu najprej ugotoviti, kdaj je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora, pri čemer pa natančna časovno opredeljena ugotovitev v določenih primerih ni možna (tako kot ni možna v obravnavani zadevi). V takem primeru pa se šteje za trenutek nastanka carinskega dolga dan, ko je carinski organ ugotovil, da je obveznost za plačilo carinskega dolga nastala.
Kljub pomenski povezanosti si znaka nista zamenljivo podobna, ker podobnosti med konkurirajočima znakoma ni, zato se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na točko c in d 1. odstavka 44. člena ZIL-1.
Ker tožnica – investitorka v roku enega meseca ni zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za neskladno gradnjo, ji je inšpekcijski organ pravilno odredil odstranitev objekta.
ZVojI člen 97, 97/1, 98, 98/1, 99, 99/1, 100, 100/2, 100/4. ZVV člen 16. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 4-1, 8, 8/1, 8/3.
vojni invalid - pavica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - izjemna odobritev zdravljenja - bistvena kršitev pravil postopka
Zdraviliško zdravljenje za isto bolezen, v tem primeru za poškodovano levo zgornjo ekstremiteto, je praviloma možno enkrat na dve leti, komisija pa ugotavlja, da sedaj ni nujnosti za izjemno odobritev pogostejšega zdraviliškega zdravljenja.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Zaradi odprave odločbe o odmeri carinskega dolga, ki učinkuje za nazaj (ex tunc), o obveznosti tožeče stranke glede plačila dolga sploh še ni bilo odločeno. Ker je med tem potekel petletni rok od nastanka carinskega dolga, na podlagi točke a) prvega odstavka 154. člena CZ carinskega dolga naknadno ni več mogoče obračunati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ter nanje odgovarjati.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal odločbo, ki je sicer ne bi izdal s tako vsebino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Po zakonu se domneva, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Ker je vrednost tistega dela stanovanja tožnika in njegovih družinskih članov, ki presega površinske normative za tričlansko družino, višja od šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Obravnavani računi ne vsebujejo vseh podatkov, ki bi opredeljevali datum opravljene storitve in storitev identificirali, tožnik pa njihove verodostojnosti ni izkazal z drugimi dokumenti, ki bi kazali, da so mu bile storitve opravljene. Zato gre za navidezne in fiktivne račune, iz katerih tožnik pravice do vstopnega DDV ne more uveljavljati. Ob takem stanju stvari tudi ne moremo govoriti o kršitvi načela nevtralnosti. Ker ne gre za opravljene dobave v smislu 6. Direktive posledično tudi ne gre za pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZUS-1 člen 20, 20/3. Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-2011 točka 4.2.
javni razpis - sofinanciranje nakupa tehnološke opreme - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - začetna investicija - nadomestna investicija - stanje v času odločanja upravnega organa - tožbena novota
Med pogoji za dodelitev sredstev (točka 4.2. javnega razpisa) je navedeno, da se sredstva odobrijo za upravičene stroške nastale od datuma oddaje vloge na razpis do 30.3.2011. Nesporno je tožnica vlogo vložila dne 23.4.2009, iz vlogi priložene dokumentacije pa izhaja, da je tožnica že dne 19.3.2009 podala naročilo za tehnološko opremo, dne 20.4.2009 pa je bil izdan dokument s katerim je bilo potrjeno naročilo, ki je zavezujoče. V posledici tega pa upoštevaje 2. odstavek točke 4/2 javnega razpisa celotna operacija ne more biti upravičena do pomoči.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zavezanec za vračilo - delna odločba
Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da na spornih parcelah ni zgrajenih nobenih trajnih objektov, in da gre za območje stavbnih zemljišč, iz zemljiško knjižnih izpiskov pa izhaja, da nepremičnine, na katere mejijo predmetne nepremičnine, niso v lasti družbe A., temveč v lasti drugih fizičnih oseb, iz česar je moč zaključiti, da se parcele, ki so predmet te delne odločbe, ne nahajajo v hotelskem kompleksu in navedena zemljišča niso neobhodno potrebna za funkcioniranje hotelskega kompleksa.
Glede na to, da se je z izpodbijano odločbo odločilo o vračilu nacionaliziranih nepremičnin, ki so last enega denacionalizacijskega zavezanca v naravi, je bila odločitev upravnega organa prve stopnje o odločanju z delno odločbo dopustna in zakonita.
dohodnina - akontacija dohodnine - pokojnina iz tujine - davčna olajšava - osebna olajšava - invalid s 100 % telesno okvaro - pravica do tuje nege in pomoči - odločba pristojnega organa
Po določbi 112. člena ZDoh-2 osebna olajšava pripada invalidu s stoodstotno telesno okvaro, ki ima priznano pravico do tuje nege in pomoči s strani ZPIZ, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. Tožnik omenjene odločbe zaenkrat še nima oziroma je tudi v letu 2008 ni imel. Dejstvo, da je v letu 2010 sprožil postopek za pridobitev odločbe o pravici do tuje nege in pomoči, na odločitev ne more vplivati.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - uskladitev knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev - amortizacija - metoda enakomernega časovnega amortiziranja - sprememba amortizacijske stopnje
Po jasni določbi 15. člena ZDDPO se kot odhodek prizna amortizacija le v znesku in s tem le v višini, ki jo določa zakon, ne glede na način obračuna, ki ga sicer uporablja zavezanec, in ne glede na podlago za obračun. To pomeni, da uveljavljanje višjega zneska amortizacije od tistega, ki ga določa zakon, v davčnem izkazu ni dopustno; tudi ne v primeru, kakršen je obravnavani, ko gre (po vsebini) za prilagoditev knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev razmeram na trgu.
denacionalizacija - obnovljeni postopek - zavezanec za vračilo - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi
Tožeča stranka ni dokazala, da bi vračilo spornih nepremičnin bilo vzrok, da preostalih nepremičnin, ki jih uporablja za turistične namene, ne bi mogla več neovirano uporabljati za enak namen kot pred vračilom.