brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil po poteku prekluzivnega 30-dnevnega roka. Vrnitev v prejšnje stanje se v takšnem primeru predlaga na podlagi določb 24. člena ZUS-1 in ne na podlagi določb ZUP oziroma, vsaj ne neposredno, na podlagi določb ZPP. Sodišče pa jo lahko dovoli samo, če je stranka rok za tožbo zamudila iz opravičenega vzroka in če je predlog vložen v predpisanem roku. Okoliščine za utemeljitev predloga mora stranka verjetno izkazati že ob vložitvi predloga.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zavezanec za vračilo - delna odločba
Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da na spornih parcelah ni zgrajenih nobenih trajnih objektov, in da gre za območje stavbnih zemljišč, iz zemljiško knjižnih izpiskov pa izhaja, da nepremičnine, na katere mejijo predmetne nepremičnine, niso v lasti družbe A., temveč v lasti drugih fizičnih oseb, iz česar je moč zaključiti, da se parcele, ki so predmet te delne odločbe, ne nahajajo v hotelskem kompleksu in navedena zemljišča niso neobhodno potrebna za funkcioniranje hotelskega kompleksa.
Glede na to, da se je z izpodbijano odločbo odločilo o vračilu nacionaliziranih nepremičnin, ki so last enega denacionalizacijskega zavezanca v naravi, je bila odločitev upravnega organa prve stopnje o odločanju z delno odločbo dopustna in zakonita.
ZBPP člen 24. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1. ZPP člen 178a.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - izvršba denarne kazni, ki jo izreče sodišče - nepristojnost sodišča za izdajo sklepa o izvršbi
Iz določbe 178.a člena ZPP izhaja, da je za izvršitev denarne kazni, ki jo izreče sodišče na podlagi tega zakona pristojen davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, kar pomeni, da je predmetni sklep o izvršbi izdalo Okrajno sodišče v Kopru, ki zanj ni bilo pristojno. V zadevi zato ni mogoče zaključiti, da prosilka za brezplačno pravno pomoč z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi nima verjetnega izgleda za uspeh.
Stranski udeleženec v "tujem" postopku varuje svoj interes, ki je v tem, da odločitev v upravni zadevi ne bi posegla v njegov pravno varovani položaj. Navedeno v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine v območju za določitev strank in s tem stranski udeleženec v tem postopku, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da objekt ne bo povzročal prekomernega onesnaževanja, hrupa ali drugih vplivov v nasprotju s predpisi o varstvu okolja s teh področij. Vendar pa so lastniki nepremičnin pravno varovani le v primeru bistvenih (prepovedanih, prekomernih) imisij iz prvega odstavka 75. člena SPZ.
Tožnica ni izkazala, da pri predmetni gradnji ne gre za novogradnjo, pač pa le za dovoljena investicijsko združevalna dela na obstoječi večstanovanjski stavbi.
V zemljiškem katastru se zgolj evidentirajo podatki o zemljiščih, zato vpisi v navedeni javni knjigi ne vplivajo na samo legalnost zgrajenega objekta.
Tožbo zaradi molka je tožeča stranka vložila, še preden je vložila zahtevo pri drugostopenjskem organu, naj odloči v nadaljnjih sedmih dneh. Zato je bilo treba tožbo kot prezgodnjo zavreči.
: ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe - začasna odredba
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave. Nanaša se na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ne gre za sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi v konkretnem upravnem sporu je obstoj dopustne tožbe.
Izrečeni ukrep odstranitve celotnega objekta je prekomeren, saj presega pooblastilo, po katerem sme gradbeni inšpektor zaradi neskladne gradnje odrediti odstranitev tistega dela objekta, ki je zgrajen v nasprotju z upravnim dovoljenjem, in vzpostavitev stanja iz tega dovoljenja.
trošarina - plačilo trošarine - trošarinska obveznost - primanjkljaj trošarinskih izdelkov - nova dejstva in dokazi
Tožena stranka zgolj z navedbo, da sporne pošiljke ob sprejemu ni stehtala in z dokazili o tem, koliko blaga je bilo odpremljenega iz skladišča, ni izkazala, da ni prišlo do primanjkljaja trošarinskih izdelkov, kot ga je ugotovil inšpektor na podlagi verodostojnih listin, vhodne carinske prijave in izhodnih dizpozicij. To velja še toliko bolj, ker je tožeča stranka kot imetnica trošarinskega dovoljenja v skladu z določbo 22. člena ZTro med drugim dolžna nadzirati vse postopke, vključno s prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov, ugotavljati izgube oziroma primanjkljaje, raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča ter voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče.
Inženirska zbornica Slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - sprememba vpisa - načrt gradbene konstrukcije
Posredno sklepanje ne more biti podlaga za zanesljivo ugotovitev o vrsti izdelanega načrta, ampak pomeni le določeno stopnjo verjetnosti, da tožnik dejansko ni izdelal načrta s področja gradbenih konstrukcij oz. drugega gradbenega načrta. Tudi sklicevanje na določbo Družbenega dogovora prav tako ni dokaz, da je tožnik dejansko izdelal načrt regulacije vodotoka z vidika zahtev načrta s področja gozdarstva ne pa kot načrta gradbene konstrukcije. Odgovor na vprašanje, v katero kategorijo spada načrt, ni stvar izdelovalca načrta, ampak njegove vsebine.
Zahteva iz 2. odstavka 31. člena Uredbe se nanaša tudi na stavbe, v katerih se ljudje pogosto ali daljši čas zadržujejo zaradi dela, to je poslovne stavbe, namenjene opravljanju dejavnosti, ki ne pomenijo bivanja v smislu stanovanja oz. uporabe z namenom počitka (vikendi). Določba pri tem ne dela razlike med poslovno stavbo upravljavca odlagališča in katerokoli drugo poslovno stavbo, zato je treba šteti, da pogoj velja tudi za tožnikovo upravno zgradbo. Iz naslova člena izhaja namen določbe, ki je varovanje zdravja ljudi, to pa pomeni tudi zdravja zaposlenih pri tožniku in ni nikakršne podlage, da bi zanje veljali nižji standardi.
ZGO-1 člen 56, 56/3, 66, 66/1, 66/1-5, 66/1-6. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - komunalni prispevek - pravica graditi - objekt gospodarske javne infrastrukture - soglasje upravljalca javne ceste
V 9. odstavku 79. člena ZPNačrt je določeno, da če o odmeri komunalnega prispevka ni odločeno v roku petnajst dni, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker plačilo komunalnega prispevka, ki je bil odmerjen po poteku tega roka, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni več pravno relevantno, je na podlagi določbe 9. odstavka 79. člena ZPNačrt v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravno nepomembna tudi zavrnitev odmere komunalnega prispevka.
Pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture, ki se bo izvajala v cestnem telesu občinske javne ceste, se za dokazilo o pravici graditi šteje soglasje upravljalca javne ceste za izvedbo takšne gradnje znotraj cestnega telesa. Določba 4. odstavka 40. člena Odloka, po kateri se takšno soglasje šteje kot dokazilo o pravici graditi le, če je tako izrecno navedeno, nedopustno spreminja vsebino določbe 3. odstavka 56. člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Enostavni objekti so objekti, ki jih Uredba v členih od 13 do 20 določa kot enostavne. Med njimi ni objektov, kakršne navaja izpodbijana odločba v 1. točki izreka. Tožeča stranka niti ne zatrjuje, da gre za enega izmed objektov, opredeljenih v navedenih določbah Uredbe, temveč, da gre za pomožno-kmetijski objekt iz 5.e točke 11. člena Uredbe. Tudi če bi dejansko šlo za senik, kot ga opredeljuje navedena točka 11. člena Uredbe, bi bilo treba za tak objekt prav tako pridobiti gradbeno dovoljenje.
ZBPP člen 11, 12, 12/1, 13, 14, 22, 22/1, 22/3. ZSV člen 27. ZPP člen 80, 81, 82.
pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka - začasni zastopnik - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Lastni dohodek prosilca v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje znaša 818,92 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Prosilčevih navedb, da mu zaradi izvršb rubijo pokojnino do minimalnega zneska, pristojni organ ne more upoštevati, saj se skladno s 27. členom ZSV tovrstni odhodki ne odštejejo od lastnega dohodka.
Skladno z določilom 82. člena ZPP se lahko začasni zastopnik postavi le, če bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - lokacijska informacija - reklamni pano
Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse. Lokacijska informacija torej nima značaja odločbe in ni zadostna podlaga za poseg v prostor.
Pravilnik določa temeljne pogoje za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja v 19. členu, ti pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno, torej brez izjeme. Med njimi je tudi pogoj velikosti.
Zaradi učinkov pravnomočnosti odločbe sodišče v postopku ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore tožnik lahko uspešno uveljavljal le v tožbi zoper upravno odločbo, česar pa ni storil.
ZUS-1 člen 36, 63, 63/1. ZJZP člen 58, 58/5. ZVet-1 člen 66, 66/2, 75. ZGJS člen 32, 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8, 8/1, 8/2. ZVRS člen 21. ZUP člen 224, 224/14.
Koncesijsko razmerje nastane z dnem, določenim s koncesijsko pogodbo, ki se sklene na podlagi pravnomočne odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijo je tožeča stranka pridobila že z izdajo odločbe o podelitvi koncesije, medtem ko se koncesijska pogodba, ki pomeni nekaj drugega kot koncesija, sklene kasneje.
ZVet določa, da vsebuje javni razpis med drugim tudi navedbo o začetku in trajanju koncesije. Ker določa Uredba vsebino javnega razpisa, obstaja tako tudi zakonska podlaga o tem, da sme Uredba določati to, kdaj se sklene koncesijska pogodba in koliko časa lahko traja. Tudi 33. člen ZGJS določa, da koncesijski akt vsebuje tudi začetek in čas trajanja koncesije.
ZVOP-1 člen 23, 34. ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3, 36, 36/1, 36/1-4, 66, 66/1.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - posredovanje osebnih podatkov pokojnih oseb - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ima tožnica, ki zatrjuje kršitev osebnih podatkov umrle osebe iz 23. člena ZVOP-1, zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZVOP-1, saj to izhaja iz določb 34. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da ima tožnica v tej zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer samostojno sodno varstvo v upravnem sporu, zato sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Dispozitiv upravne odločbe mora biti kratek in določen. To pomeni, da mora biti vsebina odločitve o pravici oziroma obveznosti stranke formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v dispozitivu. Dispozitiv odločbe ni jasen in določen, če dopušča različna tolmačenja. V predmetni zadevi pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je tožniku dodeljen zagovornik le za enkratno dejanje v postopku (podaja zagovora), ali pa mu je dodeljen zagovornik za zastopanje v celotnem kazenskem postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje - soglasje sosedov - preklic soglasja
Ker tožnika – investitorja objekta nimata dovoljenja sosedov za manjši odmik, kot ga določa občinski prostorski akt, je upravni organ njuno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pravilno zavrnil zaradi neskladja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom.
Tožbeni ugovor, da bi se moralo kljub kasnejšemu preklicu soglasja k manjšemu odmiku od predpisanega upoštevati že dano soglasje soseda, je neutemeljen, ker je sosed svoje soglasje preklical še pred odločitvijo prvostopnega organa o zadevi.