brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga - vsebina prošnje - podatki o zadevi
Predpis je tisti, ki določa sestavine popolne vloge. Iz določb ZBPP ne izhaja, da morajo biti obrazcu priložene ustrezne listine, pomembne za odločanje v konkretnem postopku dodelitve BPP. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da bi bil sam obrazec (vloga) nepopolno izpolnjen, upravni organ ni ravnal pravilno, ko je tožničino prošnjo zavrgel, ker tožnica v roku ni poslala zahtevanega zapisnika o opravljenem predhodnem svetovanju s strani CSD.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSPDSLS člen 9, 14.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravna subjektiviteta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožnik nima lastne pravne subjektivitete, temveč vedno deluje v imenu in za račun Republike Slovenije, odločitev o zavrnitvi njegove zahteve za izdajo dovoljenja za prodajo nepremičnine v državni lasti, ki jo je sprejel drug državni organ (ministrstvo, pristojno za okolje, oziroma organ v njegovi sestavi), zato ni odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - mednarodni kongres ali konferenca
Splošno znano dejstvo je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo ter časom in lokacijo (navedba konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno.
Tožnica dodatnih dokazil, da je samostojni referat na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla, ni predložila, niti teh ni predložil organizator konference, tožena stranka pa teh na drug način ne more pridobiti. Tožena stranka je po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice ugotovila, da kljub dodatnemu ugotovitvenemu postopku obstaja dvom o vsebinski verodostojnosti predloženih potrdil, da je šlo resnično za izvedbo referatov, zaradi česar izvedbe referatov na mednarodni konferenci ni mogoče šteti kot dokazno materialno pravno relevantno dejstvo.
ZUJIK člen 94, 94/5. Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 8, 13. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožničin projekt glede na kriterije iz Javnega razpisa prejel skupno 18 točk, kar odraža v nadaljevanju povzeto mnenje strokovne komisije. Ta obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK.
Očitek tožnice, da je Agencija tudi z novo odločbo bistveno kršila pravila določb postopka, je zato utemeljen. Utemeljen pa je tudi ugovor, da iz izpodbijane odločbe in poročila, ki ga je tožnica prejela po izdaji izpodbijane odločbe, ni mogoče preveriti, ali je strokovna komisija delovala skladno s Pravilnikom o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - gradnja na tujem svetu
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi ugotovitev, ki v zadevi niti niso sporne, saj jim tožnik v tožbi izrecno ne ugovarja, in sicer, da je tožnik 1998 zgradil predmetni objekt, ne da bi si zanj pridobil gradbeno dovoljenje, ki bi ga moral pridobiti, tako po predpisih, veljavnih v času izvedbe gradnje, kot po vseh nadaljnjih predpisih, veljavnih do dneva izdaje odločbe.
Glavni ugovor, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, to je sporno lastništvo zemljišča izvedene gradnje, in sicer tožnik oporeka toženki, da se predmetna gradnja deloma nahaja na zemljišču A.A., za odločitev v tej zadevi ni pravno pomemben, saj je, kot rečeno, edino pravno pomembno dejstvo v postopku, kot je obravnavani, da je investitor zgradil objekt, za katerega bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil. Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da tudi, če bi bilo zemljišče gradnje v celoti v njegovi lasti, to ne bi vplivalo na ugotovitev, da je objekt nelegalno zgrajen.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - pravočasnost - obvestilo
Obvestilo iz drugega odstavka 21. člena ZKZ ima zgolj značaj seznanitve udeležencev postopka o tem, kdo je sprejel ponudbo, in ali je bil sprejem ponudbe s strani posameznega sprejemnika ponudbe pravočasen.
Postopek odobritve pravnega posla pa se začne (šele) z vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla. V kolikor se vložnik te vloge s stališčem upravne enote, da je ponudbo sprejel prepozno, ne strinja, lahko to uveljavlja v pravnem sredstvu zoper odločitev upravne enote, s katero bo slednja negativno odločila o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - član kmečkega gospodinjstva - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pri obrazložitvi izpodbijane odločitve je izostala konkretna, jasna in natančna opredelitev pogojev, ki se nanašajo na dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Taka obrazložitev ne ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP.
ZCes-1 člen 100, 100/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - postavitev prometne signalizacije - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postavitev prometne signalizacije je namenjena zgolj označitvi prometne ureditve, ki velja za cesto in njen odsek, kot je določena v občinskem aktu (torej splošnem aktu, ki je na enak način naslovljen na vse udeležence v prometu), in sama po sebi nima narave upravnega odločanja.
okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - občina - pravni interes
Po določbi drugega odstavka 64. člena v povezavi s 6. točko drugega odstavka 54. člena ZVO-1 za priznanje pravnega interesa tožnici zadošča že, da je njena nepremičnina v poročilu o vplivih nameravanega posega na okolje določena znotraj območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi.
davčna izvršba - mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah - zaprosilo za izterjavo
Davčni organ države prosilke (Nemčija) je pristojnemu organu Republike Slovenije podal zaprosilo za izterjavo terjatev s priloženim enotnim izvršilnim naslovom. Ker je iz podatkov, s katerimi je razpolagal prvostopenjski davčni organ ob sprejemu izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi razvidna oznaka akta, ki dovoljuje izvršbo, datum vročitve akta naslovniku, datum izvršljivosti ter znesek glavnice iz obresti tere dejstvo, da dolgovana obveznost do izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana, je pravilno in zakonito izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
lekarniška dejavnost - podružnica - napačna uporaba materialnega prava
Iz odločitev Sodišča EU izhaja, da morajo nacionalni predpisi dosledno in sistematično uresničevati cilj zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe prebivalstva z zdravili. To pomeni, da država članica načeloma lahko omeji izdajo dovoljenja za odprtje novih lekarn s predpisi, ki npr. določajo, da se ena lekarna odpre na določeno število prebivalcev ter najmanjšo razdaljo med lekarnami in podružnicami, vendar je pri tem treba upoštevati posebne demografske značilnosti konkretnega geografskega območja.
začasen odvzem licence za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - začasen izbris iz imenika nepremičninskih posrednikov - dopolnilno strokovno usposabljanje
Če nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja vsakih pet let, se mu začasno odvzeme licenca za opravljanje poslov posredovanja do izpolnitve tega pogoja. Glede na to se tožeča stranka v tožbi neutemeljeno sklicuje na to, da v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, kateri predpisi so se spremenili, saj je za odločitev bistveno, da je od zadnjega dopolnilnega usposabljanja preteklo več kot pet let.
ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7. ZS člen 1, 3, 78, 79. ZSS člen 2, 2a, 31. URS člen 125. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/3-1. ZVOP-1 člen 32.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nejasen izrek odločbe - ocena sodniške službe - sodnik - osebni podatki - neodvisnost sodnikov
Tako iz 78. člena ZS, kot tudi iz 31. člena ZSS izhaja, da ima pravico do dostopa do podatkov iz centralne kadrovske evidence o sodnikih (78. člen ZS) oziroma pravico do osebnega spisa, v katerem se nahajajo sodniške ocene (31. člen ZSS), le omejen (določen) krog upravičencev. Navedena zakona tako ne omogočata prostega dostopa do podatkov o sodnikih v zvezi s sodniško oceno (vsakemu) prosilcu. Z restriktivno določenim krogom upravičencev do podatkov o sodnikih v zvezi z oceno je namreč zakonodajalec zaščitil uresničevanje načela neodvisnosti sodnikov kot nosilcev sodne veje oblasti, ki ga pri opravljanju sodniške funkcije zagotavlja že 125. člen Ustave RS, poleg tega še 3. člen ZS in 2. in 2.a člen ZSS.
Glede na izrecne določbe 78. člena ZS, ni mogoče enačiti položaja javnih uslužbencev in položaja sodnikov. Položaj sodnikov, ki izvršujejo sodno oblast, je že v izhodišču drugačen od položaja javnih uslužbencev, zato njihov položaj tudi glede na potrebe po zaupnosti njihovih podatkov ni primerljiv.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - mladoletnik brez spremstva - preganjanje - utemeljen strah - prosilec iz Afganistana
Tožnik ima utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi in sicer kot pripadnik posebne družbene skupine, ki jo v Afganistanu predstavljajo otroci brez staršev, ker obstaja velika verjetnost, da bodo le-ti podvrženi prisilnemu novačenju, spolnemu nasilju, izkoriščanju ali trgovini z ljudmi. Tožniku torej v izvorni državi grozi preganjanje kot pripadniku posebne družbene skupine.
Tožniku v izvorni državi grozijo dejanja preganjanja, ki vsebujejo tiste elemente preganjanja, kot so med drugim dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja in dejanja, usmerjena na otroke. Da ta dejanja kažejo na nečloveško ravnanje, je ugotovila tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, le da je ta ravnanja napačno opredelila kot razloge za subsidiarno zaščito, namesto za razloge, ki opravičujejo status begunca. V obravnavani zadevi tožniku v izvorni državi grozijo dejanja preganjanja s strani nedržavnih subjektov, pri čemer država afganistanskim otrokom brez staršev, ki so izkoriščani, ni sposobna nuditi zaščite, kot je to je ugotovila že tožena stranka v izpodbijani odločbi.
Sodišče je tožniku tako podelilo status begunca za čas od izdaje izpodbijane odločbe dalje, ker bi mu moral biti že takrat priznan tak status.
neposredna plačila v kmetijstvu - očitna napaka - nerazumljiva vloga
Sodišče glede na sodno prakso razlaga določbe evropskih in nacionalnih predpisov restriktivno, vendar pa meni, da gre za dopustno izjemo, če gre za očitne pomote v vlogi, ki jih stranka lahko popravi.
Agencija je razpolagala s podatki o različnih površinah zemljišč. Zato je bila dolžna v skladu s 33. členom ZKme-1 in v skladu s 34. členom ZKme-1 tožečo stranko pozvati na razjasnitev vloge, po prejemu razjasnitve pa vlogo ponovno pregledati in v zadevi odločiti.
Ali je konkretno zemljišče gozdno zemljišče, je odvisno od opredelitve tega zemljišča, upoštevaje določbe 10. in 11. člena ZG v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. Z zajemom zemljišč v gozdnogospodarski načrt je namreč opravljena presoja, ali so izpolnjena merila, ki jih za pojem gozda oziroma gozdnega zemljišča opredeljujejo določbe ZG.
dostop do informacij javnega značaja - ničnost odločbe - odločba, izdana brez zahteve stranke - skrčenje zahtevka
Dopis z dne 14. 12. 2017 predstavlja le zožitev primarne prvotne zahteve z dne 19. 7. 2017 in ga ni mogoče šteti kot novo zahtevo po ZDIJZ, saj je bila z njim le zožena prvotna zahteva. ZDIJZ na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Tožeča stranka je s prvostopenjsko odločbo odločala brez zahteve stranke, zato je podan razlog za ničnost.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2003) člen 12, 39.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba
Dne 6. 4. 2019 je bila spremenjena vrednost odvetniške točke in znaša 0,60 EUR. Upoštevaje drugi odstavek 12. člena OT je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Iz citirane materialnopravne določbe dovolj jasno izhaja razlaga, da se pri obračunu stroškov upošteva število točk, kot jih je določala OT v času, ko je bila storitev (delo) opravljena, ter tista vrednost točke, ki velja v času, ko je potrebno opraviti plačilo.
koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka - prepoved retroaktivnosti - načelo zaupanja
S predlagano ureditvijo v sedmem odstavku 41. člena ZZDej-K se ne posega v načelo prepovedi retroaktivnosti, prav tako se ne posega v načelo zaupanja v pravo, saj se ponudniku, ki je v postopku podelitve koncesije, njegov položaj ne poslabšuje arbitrarno, zahteva po ustavitvi postopkov in ponovni začetek postopkov podelitve koncesije po postopku in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pa je utemeljena v prevladujočem javnem interesu in je nujna za izpolnitev cilja predlagane zakonske ureditve, in sicer transparentnega dodeljevanja koncesij pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.
davek na dodano vrednost (DDV) - zahtevek za vračilo ddv - vračilo preveč plačanega davka na dodano vrednost (ddv) - zamudne obresti
Tožnik je vračilo davka iz naslova popravka obračunanega izstopnega DDV uveljavljal v obračunu DDV za obdobje januar – marec 2014, ki ga je davčnemu organu predložil 28. 4. 2014. Tožnik uveljavlja plačilo zamudnih obresti za čas pred iztekom roka za vračilo preveč plačanega DDV iz drugega odstavka 73. člena ZDDV-1 in celo za čas pred vložitvijo obračuna, v katerem je izkazal in zahteval vračilo presežka. Takšna zahteva pa je je brez podlage tako v določbah 73. člena ZDDV-1 kot tudi v določbah ZDavP-2.