ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Kot je že presodilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019, ravnanje varčevalca v zvezi v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke.
Iz določb petega odstavka 87. člena ZS v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 5. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izhaja, da mora zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela kandidat toženki predložiti mnenje ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije z obrazloženo oceno o njegovi strokovnosti in sposobnosti za posamezna strokovna področja in podpodročja za katera želi biti imenovan. Takšnega mnenja tožnik v obravnavanem postopku ni predložil, nadomestiti pa ga ne more z navajanjem svojih kompetenc in sklicevanjem na poklicne standarde.
upravni spor - sodne počitnice - nujna zadeva - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe, se je iztekel v petek 2. 8. 2019. Tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti šele 28. 8. 2019. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
Pri ugotavljanju pravočasnosti tožbe je sodišče upoštevalo, da Zakon o sodiščih v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek 83. člena ZS v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne; v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. V konkretnem primeru je relevanten ZInfP, ki v četrtem odstavku 10. člena določa, da so postopki v upravnem sporu po tem zakonu nujni. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil po poteku tega roka, in sicer v petek 8. 11. 2019. Sodišče dodaja, da je bil tožnik v pravnem pouku odločbe pravilno poučen o roku (30 dni) za vložitev tožbe in o tem, da se šteje, da je bila tožba pri sodišču vložena na dan, ko je priporočeno oddana na pošto.
izvršba - davčna izvršba - osebni stečaji - odpust obveznosti - prednostna terjatev - prispevki za socialno varnost
Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki so zapadle v letu pred uvedbo osebnega stečaja in imajo, glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.
posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izplačilo priznanih sredstev - izvajanje nadzora - prepoved retroaktivne veljave predpisov - poseg v pravnomočno odločbo
Določba drugega odstavka 42. člena ZKme-1 se ne uporablja za odločbe, ki so postale pravnomočne pred dnevom njene uveljavitve, to je pred 28. 7. 2012.
S prvostopenjsko odločbo je bilo v 1. točki izreka odločeno, da se tožniku kot tujcu, ki je v postopku odstranitve iz države, dovoli zadrževanje v RS od 14. 5. 2019 do 14. 11. 2019, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2; nato pa v izpodbijani 2. točki izreka odločeno, da se po 1. alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 prošnja za dovolitev zadrževanja zavrne. V času dovoljenega zadrževanja si tožnik z vloženo tožbo na odpravo izreka prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, saj mu sodišče pravice do dovolitve zadrževanja ne bi moglo priznati v širšem obsegu, kot jo je že pridobil s prvostopenjsko odločbo. Tožnik pa je bil v skladu s pravnomočno odločbo o vrnitvi z dne 27. 1. 2019, dne 10. 10. 2019 tudi odstranjen iz RS v Afganistan, zato glede na vse navedeno ob izdaji tega sklepa ne izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo na odpravo 2. točke izreka prvostopenjske odločbe in vrnitev v ponovni postopek.
Obrazložitev izpodbijane odločbe temelji na vsebinski presoji utemeljenosti navedb o dejstvih in okoliščinah, kot jih je toženka povzela (zgolj) iz odločbe MKGZ, citiranju posameznih določil ZKZ in sklicevanju na določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kar nakazuje na presojo toženke, da bi sodišče tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Inšpektorata zavrnilo. Z navedenim je toženka opravila vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki presega standard očitnosti, za kar v ZBPP nima podlage.
inženirska zbornica slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - sprememba vpisa - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka svojo odločitev, da tožnik nima pravice biti vpisan v Imenik vodij del in Imenik pooblaščenih inženirjev kot vodja del oziroma nadzorni inženir za zahtevne objekte, utemeljuje s povsem drugačnimi razlogi, kot jih dopušča določba 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID, na katero je odločitev oprla, saj izhaja iz določb 55. člena ZAID, 77. in 86. člena ZGO-1 ter 120. člena GZ. Zato je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabila materialno pravo.
vračanje nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - dokazovanje - vnaprejšnja dokazna ocena - funkcija lastnine
Dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantne okoliščine, je mogoče kot nepotrebne zavrniti le, če se nanašajo na že dokazana dejstva. V tej zadevi pa ne gre za tak primer.
pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - programska vsebina po ZMed
Zakonodajalec z naštevanjem programskih vsebin v prvem odstavku 81. člena ZMed (povezanih z veznikom „in“) je določil tiste programske vsebine, ki se lahko vštejejo v lastno produkcijo za izpolnitev minimalne kvote lastne produkcije za potrebe nepridobitnega programa, in s tem izločil vse ostale programske vsebine, ki v tej določbi niso naštete, in s katerimi te kvote ni mogoče izpolniti. Da zakonodajalec z besedilom prvega odstavka 81. člena ZMed hkrati ni določil, da morajo biti vse v njem naštete programske vsebine kumulativno izpolnjene, pa zlasti izhaja iz tega, da hkrati ni določil tudi, v kakšnem minimalnem obsegu naj bodo posamezne programske vsebine zastopane v dnevni lastni produkciji.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 26, 27.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - vlaga v stanovanju - zdravstvene razmere
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v prilogi, ki je izrecno naslovljena kot "pojasnila za uporabo Pravilnika", govori izključno o vlagi, ne pa tudi o njenem izvoru. Razlage že smiselno ni mogoče širiti z nadaljnjo razlago, ki po vsebini pomeni postavljanje nadaljnjih pogojev, tudi sicer pa vlage, do katere bi prišlo pri običajni rabi stanovanja, očitno in na prvi pogled ni mogoče povezovati z drugimi razlogi kot s fizikalnimi, torej objektivnimi lastnostmi stanovanja. Povedano drugače: vlaga, ki je ne bi bilo mogoče upoštevati pri točkovanju, mora izhajati iz neprimerne rabe stanovanja.
ZUP člen 274, 274/1, 274/2. ZV-1 člen 3, 3/1, 37, 37/2, 38, 38/3, 68, 68/2, 68/2-2, 175, 175/1, 175/1-8.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - status stranskega udeleženca - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev po nadzorstveni pravici - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču
Tožnica niti v svoji zahtevi niti v predmetni tožbi ni podala navedb oziroma razlogov, ki bi utemeljevali odpravo prvostopenjske inšpekcijske odločbe po nadzorstveni pravici po citiranem prvem odstavku 274. člena ZUP, saj v tej določbi navedenih razlogov niti izrecno niti smiselno ne zatrjuje. Sodišče zato nima podlage za presojo pogojev za njeno odpravo po nadzorstveni pravici. Tako v zahtevi kot v predmetni tožbi pa tožnica zatrjuje, da organ v prvostopenjski odločbi materialnih predpisov (določb ZV-1 in ZIN) ni pravilno uporabil, v tožbi pa tudi, da sploh ni uporabil relevantnih določb ZGO-1. To pomeni, da po vsebini trdi, da so podani razlogi za razveljavitev prvostopenjske inšpekcijske odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena ZUP.
Sodišče ni našlo niti zatrjevane kršitve 37. člena ZV-1, ki določa, kateri posegi na vodno in priobalno zemljišče so dovoljeni in pod kakšnimi pogoji, ne določa pa inšpekcijskih ukrepov, kot to zmotno zatrjuje tožnica.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva - novi dokazi - duševna motnja
Ker tožnik z navajanjem novih dejstev in konkretnimi ter prepričljivimi dokazi ni dokazal obstoja novih okoliščin, ki bi lahko bile podlaga drugačni odločitvi o mednarodni zaščiti, poslošena dejstva in nerelevantne informacije o izvorni državine morejo predstavljati okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o tožnikovi pravici. Zato ga tožena stranka po presoji sodišča z njimi ni bila dolžna seznaniti.
Tožnikova duševna stiska in s tem povezana anksiozno depresivna motnja, ker mu grozi vrnitev v izvorno državo, ni duševna bolezen v smislu predloženih informacij, zaradi česar ne gre za nov dokaz, ki bi pomembno povečeval verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Zgolj dejstvo, da je tožnik v navedeni duševni stiski, ne more zadoščati za (njegovo) pripadnost posebni družbeni skupini.
dohodnina - slovenski rezident - središče življenjskih interesov
Dejstva, ki kažejo na središče osebnih in ekonomskih interesov tožnika v Sloveniji, so tako zakonec ali izvenzakonski partner, otroci in drugi vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, nadalje njegovo osebno premoženje, družbene vezi v Sloveniji ter njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Iz odločb obeh davčnih organov izhaja, da je dejstvu, da naj bi tožnikova izvenzakonska partnerica in sin prebivala v Sloveniji, davčni organ priznal večjo težo. Načeloma je to možno, vendar pa je bilo v zvezi z omenjenim po mnenju sodišča dejansko stanje premalo raziskano.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka ne zanika dejstva, da za spremembe Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ni posredovala obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti, ki bi ji omogočil priglasitev uveljavljenih sprememb skladno s 54. členom ZKme-1 ter Javnim razpisom. Sklicevanje tožeče stranke, da ne gre za bistvene spremembe in da je sodna praksa glede javljanja sprememb neživljenjska, je neutemeljeno.
Agencija ne more šteti za upravičeno enostransko spreminjanje gradbenih del in količin brez njene predhodne pisne odobritve. Agencija na podlagi 54. člena ZKme-1 odloči le s pisno odločbo na podlagi pisnega zahtevka, ki pa ga tožeča stranka ni podala.
ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/3, 115, 115/7. ZUP člen 164.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - posebna davčna olajšava za otroka - nega otroka
Ni sporno, da je A.A. že od rojstva otrok s posebnimi potrebami in da se ne more usposobiti za samostojno življenje. V času izdaje izpodbijane odločbe je bil star 21 let, zanj pa sta skrbela starša in je bil v skladu z ZDVDTP za delo nezmožen. Glede na to se po določbi 3. točke tretjega odstavka 114. člena ZDoh-2 šteje za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
dohodnina - status rezidenta - središče življenjskih aktivnosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik center življenjskih interesov ohranil v Sloveniji, ter da je ta vez z Republiko Slovenijo tesnejša kot vez z Republiko Avstrijo, kamor je odšel zaradi svoje zaposlitve in ekonomskega interesa, saj ga je na Republiko Avstrijo vezala zgolj ekonomska vez, delovno razmerje in nastanitev med delovnimi dnevi.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/2, 40/3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - obstoj novih okoliščin - dokazno breme - prosilec iz Afganistana
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih dejstev, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili