napad z lesenim kolom – pretep – fizično nasilje – vzročna zveza – več dogodkov – soprispevek – pravnomočna obsodba v kazenskem postopku – lahka telesna poškodba – huda telesna poškodba – strah – smrtni strah – udarnina nosu – udarnina prsnega koša – odrgnina
Tožnik je toženca počakal v stanovanjski hiši, pri čemer se je opremil z lesenim kolom in ga napadel, nato pa je toženec tožnika zgrabil, porinil po stopnicah in šel za njim. Sledilo je obračunavanja pod stopnicami, med katerim je počil kol, ki ga je tožnik nato odvrgel in pričel bežati, toženec pa ga je dohitel in ga s kolom večkrat udaril. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je za škodo, ki je tožencu nastala v začetni fazi dogodka, v celoti odgovoren tožnik. Prav tako je pravilno porazdelilo odgovornost za škodo, ki je v nadaljevanju dogodka nastala tožniku. Dejstvo je, da je toženec tisti, ki je tožnika večkrat udaril s kolom, in to po tem, ko je tožnik že opustil fizični konflikt in pričel bežati. Ravno zato gre za (vzročno) od prejšnjega dogodka ločen, samostojen dogodek, zato toženčev prispevek ne more biti manjši od 50 %. Po drugi strani ni mogoče mimo tega, da je bil povod za ta dogodek izključno na strani tožnika (njegovo zahrbtno ravnanje, ko je toženca pričakal s kolom in ga tudi fizično napadel in poškodoval), zato je sodišče njegov prispevek pravilno ocenilo v višini 45 %. Ker se je toženec odzval, ko je tožnik že pričel bežati, in celo tako, da je tožnika hudo poškodoval, pa je prav, da sam nosi višji delež (55 %).
A lestev – nepravilna postavitev lestve – udarec desnega stopala – edem kostnine – primarni strah – pravno priznana škoda – sudeckov sindrom – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – materialna škoda – premoženjska škoda – prevoz – prevozni stroški – kilometrina – javni prevoz
Tožnikov primarni strah je bil lažji, saj se je sicer ustrašil, a mislil, da ne bo nič, taka oblika strahu pa ne dosega standarda pravno priznane škode.
Če pomoč družinskih članov (tri tedne po uro pomoči za oblačenje in opravljanje higiene) obsega običajno pomoč, je tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova.
Tožnik je zahteval 350,00 EUR materialne škode za prevoze. Svoj zahtevek je utemeljil s sklicevanjem na kilometrino, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo javni prevoz in mu prisodilo nižjo odškodnino.
Odmera višine za nepremoženjsko škodo (MB Sudeck).
Iz pogodbe o deviznem kreditu izhaja, da kreditojemalec v zavarovanje svojih obveznosti tožnici izroča (tudi) po 1 kom. bianko podpisano menico obeh tožencev z nepreklicno izjavo „za izpolnitev za vse svoje obveznosti do N. iz kateregakoli pogodbenega ali izvenpogodbenega naslova.“
V skladu z omenjeno pogodbeno vsebino je bila s strani vsakega od tožencev dana (izročena) bianco menica z menično izjavo/pooblastilom, iz katerega jasno izhaja, da se izroča za zavarovanje vseh terjatev tožnice do družbe M. d.o.o., iz katerega koli pogodbenega ali izven pogodbenega naslova.
Ker svojega (meničnega) jamstva toženca na noben način nista omejila ne s časovnega in ne z vsebinskega vidika, je le-to veljalo (tudi) za obveznosti družbe M. d.o.o. iz drugih, (kasneje sklenjenih) treh kreditnih pogodb.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 269.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – presoja dobrovernosti – zavrnitev dokaznega predloga – enakopravnost strank v dokaznem postopku – pravica do enakega varstva pravic
Če sodišče ne izvede dokaza, v obrazložitvi pa pojasni razloge, zaradi katerih je sprejelo takšno odločitev, gre za procesno kršitev nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne pa za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče mora pojasniti razloge za takšno odločitev, saj je v nasprotnem kršeno načelo kontradiktornosti.
vročitev – fikcija vročitve – obvestilo o poskusu vročitve – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vročitev šteje za opravljeno z iztekom 15. dne od prejema obvestila o neuspešnem poskusu vročitve. Vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika šele po tem, ko je vročitev že opravljena. Namen navedene določbe je, da se naslovnik tudi dejansko seznani z vsebino pisanja, ki mu je bilo vročeno s fikcijo vročitve, na samo vročitev pa ne vpliva.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084752
ZPP člen 67, 300.
pravica do stikov – sprememba odločitve o stikih – zvišanje preživnine – združitev pravd
Mladoletna otroka nastopata kot tožnika le v zadevi P 2916/2015-IV, A. A. pa nastopa kot predlagateljica v zadevi II N 127/2016 (glede vprašanja stikov med mladoletnima otrokoma in očetom). Združitev zadev ni mogoča, saj postopka ne tečeta pred istim sodiščem (300. člen ZPP), delegacija oziroma prenos pristojnosti po 67. členu ZPP pa v takšnih primerih tudi ne bi prišla v poštev.
Zadostuje, da je tožnica izkazala toženkino realno in konkretno obogatitev - ta je stanovanje imela v posesti in ga je imela možnost uporabljati, pri čemer ni nujno, ali ga dejansko tudi je. Ob tem je tožnica izkazala (tj. zatrjevala in dokazala) tudi lastno prikrajšanje (stanovanja ni imela v posesti in zato ni imela možnosti uporabe), vzročno zvezo med obogatitvijo in prikrajšanjem (ki je očitna) ter to, da v prikrajšanje ni privolila (saj je vložila tožbo za izpraznitev).
Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev cele pogodbe in vseh njenih pravnih učinkov. Postavila je torej zahtevek na temelju prvega odstavka 95. člena OZ. Takšen zahtevek sicer stranka pravnega posla praviloma lahko uveljavlja. Mora pa postaviti ustrezne trditve glede obstoja predpostavk kakšnega izpodbojnostnega razloga, npr. bistvene zmote. Trditev glede obstoja kateregakoli izpodbojnostnega razloga po OZ pa tožeča stranka ni nikoli niti podala. Takšen zahtevek, kot ga je tožeča stranka torej postavila, je neutemeljen že zato, ker mu manjkajo trditve.
Z odstopom terjatve ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožeče stranke, ker je pogodba o odstopu terjatve pomenila le način izvršitve tega, kar je bilo že dogovorjeno v temeljni pogodbi.
Sodišče prve stopnje je stroške preživljanja mld. tožnice ocenilo realno, pri tem pa je upoštevalo predložena dokazila in splošno znane podatke o potrebah otrok primerljive starosti.
V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče pridobiti podatke o vseh toženčevih dohodkih, nato pa ustrezno upoštevati dejstvo, da je tožničina mati zaradi bolezni sina upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
padec na ledu - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - stroški zdravljenja
Tudi po oceni pritožbenega sodišča obstoji izključna krivdna odgovornost zavarovanca toženke na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ, saj glede na razloge, ki jih je v točki 23 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastali škodi. Po prepričanju pritožbenega sodišča je tožnik v dani situaciji ravnal tako, kot bi ravnal vsak povprečni uporabnik pohodne površine - pločnika v zimskih razmerah, ko je bil ta zasnežen in poledenel. Od tožnika, ki je bil na poti v službo in se je sicer zavedal možnosti za zdrs na neočiščeni in neposipani pohodni površini, saj je zato po lastnem preudarku izbral pot, za katero je menil, da je ustreznejša, tudi nikakor ni mogoče zahtevati skrbnosti, ki presega skrbnost običajnega povprečnega posameznika zaradi njegovega poklica1, saj poklic tožnika ni v nobeni povezavi s tožnikom kot uporabnikom pohodne površine.
vzgojni ukrepi – navodila in prepovedi – prej izrečeni vzgojni ukrep – nadzorstvo organa socialnega varstva – izbira vzgojnega ukrepa – izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku
Ker sodišče skladno z določilom četrtega odstavka 78. člena KZ ob vzgojnem ukrepu nadzora socialnega varstva lahko določi katero izmed navodil in prepovedi iz 77. člena KZ, ki v tem primeru le izgubijo naravo samostojnega ukrepa, ni v nasprotju s KZ, če se navodila izrečejo naknadno, v drugem postopku. Iz smisla določil o izrekanju enotnega vzgojnega ukrepa tudi izhaja, da morajo biti mladoletniku izrečeni vzgojni ukrepi, ki si po vsebini ne nasprotujejo, oziroma niso medsebojno nezdružljivi.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 7, 212.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – obstoj premoženja – možnost unovčenja premoženja – pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti – taksne olajšave – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote
Vsak od tožencev ima določeno premoženje. S tem pa se izkažejo za neresnične njihove navedbe, da le-tega nimajo (posledično je jasno, da sodišče prve stopnje takšnim trditvam ni moglo slediti). Glede na to, da premoženje imajo, pa bi (skladno z ustaljeno sodno prakso) vsak od njih moral pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti vsaj do višine sodne takse.
Taksne olajšave (torej (delna) oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse) pomenijo izjemo od splošnega pravila, da je sodno takso treba v celoti plačati takoj, ko nastane taksna obveznost. Trditveno in dokazno breme o tem, da stranka pogoje za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo izpolnjuje, je na njej sami.
Iz obrazložitve je razvidno, da bi prvi toženec takso lahko plačal predvsem iz opredmetenih sredstev, kratkoročnih poslovnih terjatev in zalog; drugi toženec iz dolgoročnih finančnih naložb; tretji toženec pa iz opredmetenih poslovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, kratkoročnih finančnih naložb ali kratkoročnih poslovnih terjatev. Dejstvo je, da je za unovčenje takšnega premoženja (zalog, terjatev, naložb) potreben določen čas. Iz samih zaključkov sodišča prve stopnje tako izhaja, da toženci sredstev za plačilo sodne takse dejansko ne morejo zagotoviti takoj.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zakoniti zastopnik družbe – pooblastilo – veljavnost pooblastila – pravilnost zastopanja – zastopanje družbe
Ker je v sodni register kot zakoniti zastopnik vpisana fizična oseba, ki je podpisala pooblastilo za vložitev tožbe in je pooblastilo izkazano, ni razloga za prekinitev postopka. Tožena stranka je sicer izkazala, da je vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da v sodnem registru vpisana oseba nima statusa poslovodne osebe tožeče stranke, vendar to ni ob takem dejanskem stanju ovira, da sodišče prve stopnje nadaljuje postopek. Sodišče pazi na pravilno zastopanje po uradni dolžnosti in do sedaj ni imelo pomislekov v zastopanje tožeče stranke.
pomotni vpis - oblikovanje etažne lastnine - prenos zaznambe na novo nastale posamezne dele - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera
Po četrtem odstavku 105. člena SPZ je solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati. Ker iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da parcela št. 1 v obliki solastnine pripada vsakokratnim lastnikom posameznih delov št. 1, 2 in 3 stavbe št. 1, kupci že glede na obstoječe zemljiškoknjižne podatke v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe niso mogli biti v dobri veri, da v zvezi s kupljenimi nepremičninami ni povezana v zemljiški knjigi nobena zaznamba.
Dolžnik ima možnost, da plača svojo obveznost vse do 24.00 ure dne, ki je naveden kot zadnji dan izpolnitve.
Kot izjemo od splošne ureditve, ko je izvršba dopustna le za izterjavo zapadlih terjatev, pa ZIZ v 106. členu omogoča, da se izvršba za izterjavo preživninskih terjatev na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine, dovoli tudi za izterjavo nezapadlih terjatev, vendar le, če je kot izvršilno sredstvo predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika in le za obroke, ki bodo zapadli v dveh letih od vložitve predloga za izvršbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084757
ZPP člen 14, 279a.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločitev brez glavne obravnave – soglasje strank – kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča – zavarovalnina – kolektivno nezgodno zavarovanje – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb – izključitev obveznosti zavarovalnice – delovanje alkohola – domneva
Pravilo vezanosti na kazensko obsodilno sodbo zaradi identitete dejanskih stanj, na katero se pritožba sklicuje, v predmetnem postopku ne pride v poštev. Tožnik ne zahteva odškodnine od obsojencev, temveč svoj zahtevek temelji na kolektivnem nezgodnem zavarovanju oseb, ki ga je sklenil tožnikov delodajalec s toženo stranko.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivni pogoj – varščina kot pogoj za začasno odredbo – obstoj nevarnosti
Izpodbijanega sklepa ni mogoče uspešno utemeljiti na domnevi, da višje varščine upnik ne bo pripravljen plačati, saj je odločitev o plačilu s strani sodišča določene varščine v domeni upnika.
Sodna praksa v zvezi z obstojem nevarnosti pri izdaji začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve res stoji na stališču, da mora upnik pri izkazu subjektivnega pogoja zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Vendar pa lahko upnik s plačilom varščine doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti. V takem primeru dobi namreč dolžnik iz založene varščine na relativno enostaven način povrnjeno škodo, ki mu je nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe.
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084761
URS člen 27, 28, 33, 67, 156. ZOPNI člen 3, 4, 4/1-10, 5, 5/1, 5/2, 10, 20. KZ-1 člen 249, 249/1. ZDavP-2 člen 68a. ZPP člen 224.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – varstvo lastnine – utemeljeni razlogi za sum – kaznivo dejanje davčne zatajitve – domneva o resničnosti vsebine javne listine – finančna preiskava – domneva nedolžnosti – prepoved povratne veljave predpisov – nesorazmerje med dohodki in premoženjem – zahteva za oceno ustavnosti zakona
Določbe ZOPNI dajejo dovolj prostora za razlago, da je začasno zavarovanje pogojeno ne le z obstojem izrecno navedenih predpostavk v 20. členu, ampak tudi z verjetno izkazanostjo dejstva, da premoženje, s katerim naj bi toženec po ugotovitvah finančne preiskave razpolagal v preiskovanem obdobju, izvira iz nezakonitega ravnanja.
Glede na to, da KZ-1 kot prag kaznivosti določa pridobitev velike premoženjske koristi, tj. več kot 50.000 EUR, in da ZOPNI dovoljuje izvedbo finančne preiskave šele, ko vrednost domnevno nezakonito pridobljenega premoženja presega 50.000 EUR, je razumno domnevati, da se neplačilo davka nanaša na premoženje, ki izvira iz nezakonite dejavnosti.
Pravilen je pristop k ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki, po katerem se upoštevajo tudi odhodki, ki jih je imela oseba v relevantnem obdobju. Šele upoštevanje teh pokaže, s kakšnim premoženjem je oseba v tem obdobju sploh razpolagala. Tako razumevanje ni le v okviru jezikovnega pomena 5. člena ZOPNI, ampak je skladno tudi z njegovim namenom, tj. ugotoviti razkorak med toženčevimi dohodki in premoženjem, s katerim je razpolagal v določenem časovnem obdobju.
Upoštevaje več kot petindvajsetkratno vrednost vložka v razmerju do nakupne vrednosti nepremičnine in pravilo superficies solo cedit, je pravilen tudi zaključek sklepa, da je parc. št. 1/10 kljub dejstvu, da se očitek, da je bila kupljena s premoženjem nezakonitega izvora, na dejstvo pridobitve ne nanaša, lahko predmet zavarovanja premoženja nezakonitega izvora.
Ker gre za civilno zaplembo toženčevega premoženja, v katerem se obstoj krivde ne ugotavlja in predmet postopka ni obsodba ravnanja osebe, marveč odvzem (nezakonito pridobljene) stvari, je očitek o kršitvi domneve nedolžnosti neutemeljen.