LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.
družbena lastnina - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - zazidalni načrt - nedovoljeno razpolaganje - nedopusten predmet pogodbe - ničnost pogodbe - aktivna legitimacija - pravica do uporabe - naravni sodnik - pravica do izjave - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - pravni interes - predlog za postavitev novega izvedenca - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - vabilo strankam na ogled
Zmotno je stališče prve in druge tožene stranke, da se ob prvi prodaji oziroma nakupu stanovanja na kupca ni prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je bilo potrebno za redno rabo stavbe. V času prodaje prvih stanovanj (gre za leto 1976 oziroma 1977) sta pridobitev pravic na nepremičninah urejala ZPN in ZPDS. Oba sta bila objavljena v Uradnem listu SRS 19/1976, veljati pa sta začela 31. 7. 1976 in sta torej v času sklepanja prvih kupnih pogodb že veljala. Na njuni podlagi so imeli lastniki stavbe oziroma njenih posameznih delov skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba stala, in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo (7. člen ZPN in 6. člen ZPDS). Ta pravica se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu po samem zakonu (drugi odstavek 7. člena ZPDS, 7. člen ZPN in kasneje 12. člen ZTLR). Pridobitev in prenos torej ni bil pogojen z obstojem pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ter odmero funkcionalnega zemljišča.
Pritožbeno sodišče se ob upoštevanju že kratko povzete vsebine zazidalnega načrta strinja s presojo, da so skupna funkcionalna zemljišča (celotne soseske) tudi površine, pod katerimi je zazidalni načrt predvidel gradnjo podzemnih garažnih hiš. Tako je bilo namreč predvideno v zazidalnem načrtu.
Ker predstavlja enega izmed nosilnih razlogov izpodbijane sodbe ugotovitev, da toženka brez pomoči A. A. ni imela dovolj sredstev za preživetje, se tožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da naj bi toženka zaradi pomoči A. A. imela zadosti sredstev za preživetje. Toženka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazala dejstvo, da je darilno pogodbo preklicala zaradi ogroženega preživljanja.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – duševna motnja
Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam.
Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.
padec z lestve – nesreča pri delu – delo na višini – delo na lestvi – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev izvedenca – nesubstanciran dokazni predlog – zaslišanje priče – nesporno dejstvo – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov
Elektroinštalatersko delo (polaganje kablov) na lestvi tipa A, s stojiščem 1,5 m od tal, katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delujoči sam uravnava, ni nevarna dejavnost.
Tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na krivdo delodajalca za to, da je tožnik, stoječ na razprti lestvi tipa A, izgubil ravnotežje, zato delodajalčeva krivda ni izkazana.
Imetnik nevarne stvari ni nujno njen lastnik, temveč je imetnik tisti, ki nevarno stvar uporablja v svojo korist, ki mu stvar služi, je pod njegovim nadzorom in jo vzdržuje zase.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, predstavlja najhujšega od ukrepov, ki jih določa ZDZdr (v drugem odstavku 2. člena) in s katerim se najobsežnejše posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (ta ukrep posega tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja), je ob ugotovljenih okoliščinah odločitev sodišča prve stopnje utemeljena tudi z vidika varstva (ustavno in konvencijsko) varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvedba postopka za ugotovitev podanosti pogojev za izrek takšnega ukrepa, za katere se že ob uvedbi postopka ve, da pogoji zanj niso podani, bi pomenila nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine obravnavanega.
KZ člen 3, 114, 114/1, 115, 115/1, 115/3. KZ-1 člen 7, 93, 93/1, 94, 94/2, 94/3.
stranska kazen – denarna kazen – izvršitev denarne kazni – zastaranje izvršitve stranskih kazni – pretrganje zastaranja – časovna veljavnost kazenskega zakona –uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona – interimni zakon
Zaradi izjeme od načela alternativnosti in upoštevanja pravne predvidljivosti in vmesnega zakona, ki je zaradi načela konkretnosti (vprašanje zastaranja izvršitve stranske denarne kazni) po pravilu iz 7. člena KZ-1 milejši, je sodišče druge stopnje ugotovilo zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni.
nemožnost uporabe nadomestnih nepremičnin – sporazum o vrnitvi nadomestnih nepremičnin – vrnitev odvzetih nepremičnin – sui generis odškodninski zahtevek – izročitev nadomestnih nepremičnin
Za razlikovanje položaja med upravičenci, ki v denacionalizacijskem postopku prejmejo odvzeto nepremičnino nazaj, in upravičenci, ki zaradi nezmožnosti vrnitve odvzete nepremičnine v naravi prejmejo nadomestna zemljišča, obstojijo razlike in zato utemeljeni razlogi, zaradi katerih prvim pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe, drugim pa ne.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se nepremičnine, dodeljene upravičencem, konkretizirajo šele v odločbi o denacionalizaciji, zaradi česar tožniki od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe ne bi mogli pridobivati nobenih koristi od nadomestnih zemljišč.
Položaj upravičencev, ki dobijo nadomestna zemljišča, je treba primerjati s položajem drugih upravičencev, ki prejmejo odškodnino (v kateri koli obliki pač), ne pa s tistimi, ki prejmejo odvzeto nepremičnino v naravi.
spor majhne vrednosti – pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa – pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu – podpis pogodbe – dokazno breme
Tožeča stranka je svojemu dokaznemu bremenu zadostila, dokazala je obstoj pogodbenega razmerja med njo in toženo stranko, nasprotno dejstvo, da podpis tožene stranke ni bil njen, pa bi morala dokazati tožena stranka.
Tožena stranka je dolžna plačati takso za postopek o pritožbi zoper sklep o zavrženju njene pritožbe zoper sodbo kot prepozne, in sicer v znesku 33,00 EUR (tar. št. 30010 ZST-1).
upravnik – obratovalni stroški – stroški vzdrževanja – ključ delitve stroškov – razdelilniki stroškov – kopije računov dobaviteljev za opravljene storitve – konkretiziran ugovor – pogodba o medsebojnih razmerjih
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 452, 453, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica člen 39, 39/1.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog nasprotne stranke - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi - okvara vodomera - nemogoč odčitek vodomera - povprečna poraba vode
Prvi odstavek 39. člena Odloka določa, da se v primeru, ko je obračunski vodomer pokvarjen, ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, na osnovi predhodnih obračunskih obdobij obračuna povprečna poraba vode. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba uporabi vedno, ko iz kakšnega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera. Zato tožeča stranka s pritožbenimi navedbami o tem, da poškodovani vodomer ni enako pokvarjenemu vodomeru, ne more biti uspešna. Bistveno je namreč, čemur tožeča stranka ne nasprotuje, da je bil obračunski vodomer neuporaben in uničen, zaradi česar ga ni bilo mogoče odčitati. To pa je tisti dejanski stan, ki ga je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 39. člena Odloka.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali, če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala tožena stranka. Dokazni predlog ene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga nasprotne stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Ker sama dokaznega predloga za postavitev izvedenca vodovodne stroke pravočasno, v sporu majhne vrednosti dovoljenih vlogah, nedvomno ni podala, njene pritožbene navedbe, da bi sodišče izvedenca moralo postaviti oziroma tožečo stranko v konkretnem primeru pozvati na plačilo predujma za njegovo postavitev, niso utemeljene.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3. ZDR-1 člen 56. URS člen 49.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnik ima na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v drugem individualnem delovnem sporu, priznano delovno razmerje za nedoločen čas tudi za vtoževano obdobje od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015. V tem obdobju pa je imel na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (katere transformacijo zahteva v tem individualnem delovnem sporau) vse sedaj vtoževane pravice in obveznosti delovnega mesta podsekretar. Zato tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v obdobju od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015 ni utemeljen.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen niti za obdobje od 22. 6. 2015 dalje. Tožnik je v drugem individualnem delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med drugim zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec za ves čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pravnomočno sodbo je bilo njegovemu zahtevku ugodeno, pravdni stranki pa sta z namenom realizacije te sodbe 22. 6. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto višji svetovalec. Tožnik ne more zahtevati delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu podsekretar po sklenitvi in podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec in po dejanski vrnitvi na delo k toženi stranki na to delovno mesto. Sklenitev te pogodbe o zaposlitvi predstavlja realizacijo pravnomočne sodbe v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v katerem je tožnik zahteval obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec ter vrnitev nazaj na delo na to delovno mesto. Do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas kljub določbi 56. člena ZDR-1 ne pride, če delavec takšno transformacijo odkloni ali vztraja v zaposlitvi na drugem delovnem mestu za nedoločen čas. Ko kljub siceršnjim pogojem za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec izbere (in realizira) nadaljevanje zaposlitve za nedoločen čas na drugem delovnem mestu (kar je storil tožnik), je na takšno izbiro vezan.
obveznost plačila - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014. Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 dalje, je za leto 2013 upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer v višini 3/12 regresa, skladno z določbo 161. člena ZDR-1. Dolžnost delodajalca je, da delavcu, ki med letom sklene delovno razmerje, zagotovi sorazmerni del dopusta in posledično sorazmerni del regresa za letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo sorazmernega dela regresa, to je 3/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas - pravočasnost
Tožnica je uveljavljala varstvo svojih pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja v skladu z določbami 24. in 25. člena ZJU najprej pri delodajalcu in nato pred sodiščem, pri čemer je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je bila tožba vložena pravočasno pred iztekom 30 – dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva po določbi drugega odstavka 25. člena ZJU, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – prepozna vloga – nevročitev prepozne vloge v odgovor – neizvedba naroka – dokazovanje – zaslišanje prič
Toženčeva procesna pravica (možnost) vložitve (druge) pripravljalne vloge je vezana na okoliščino, da je tožnik (pred tem) podal vlogo, s katero je odgovoril na toženčeve navedbe, podane v odgovoru na tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razloga nesposobnosti - nedoseganje rezultatov dela - konkretizacija očitkov - vabilo na zagovor - pravica do zagovora
Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.