Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 2, 2/1-6.
koncesije – pogodba o koncesiji – ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (IAG) – povzročitelj IAG
Iz koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo treba IAG predati neposredno predelovalcu in da možnost oddaje IAG v predelavo preko posrednika ni izključena. Sledljivost poti IAG od koncesionarja do predelovalca je možno zagotoviti z verigo listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – pok leve petnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški postopka – stroški izvedenskega mnenja – stroški dodeljenega pooblaščenca – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Stroški, ki jih za upravičenca do brezplačne pravne pomoči za stroške sodnega postopka in za dodeljenega pooblaščenca založi Republika Slovenija, so stroški sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – heteroagresivnost – avtoagresivnost
Iz izvedenskega mnenja izvedenca izhaja, da je pri osebi podana duševna motnja, vendar pa pri njej niso izražene heteroagresivne tendence, pa tudi iz anamnestičnih podatkov ne izhaja, da bi bila preiskovanka heteroagresivna ali avtoagresivna. Zaključil je, da pri njej niso podani pogoji za pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna - pomen neizpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi
Smisel dela v splošno korist iz sedmega odstavka 86. člena KZ-1 je v posameznikovi dejavnosti, s katero ta prispeva k pozitivni uveljavitvi ali restavraciji predhodno kršene kazenskopravne norme. Z dejavnostjo objektivno ne sme biti izgubljen povračilni značaj kazni, subjektivno pa mora odražati obsojenčeva iskrena prizadevanja za popravo tistega (nepravilnega) kar je bilo s kaznivim dejanjem storjeno.
ZPP člen 285, 339, 339/, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1.
padec na mastnih spolzkih tleh ob vstopanju na kamion – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkljiva obrazložitev glede odmere višine odškodnine – konkretiziranost očitkov protipravnega ravnanja – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Tožnik toženki tega, da je opustila posipanje delovišča, vendarle ni konkretizirano očital in se zato toženka o tem doslej ni imela možnosti ustrezno izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki je menilo, da ponujena trditvena podlaga tožnika zadošča tudi za tak očitek, je namreč na to ni opozorilo (285. člen ZPP), od toženke same pa bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča pretirano zahtevati, da ugiba, kakšne opustitve so ji pravzaprav očitane. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na dejansko ugotovitev, da toženka za posipanje dvorišča ni poskrbela, takšno opustitev pa je sočasno opredelilo kot protipravno, je toženki odvzelo učinkovito možnost obrambe oziroma odgovora na trditve glede zagotovitve posipanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZVEtL člen 13, 30. ZNP člen 35, 35/1, 35/3. ZPP člen 163, 163/7, 285.
določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – pravica uporabe – stroški postopka – zaključek postopka izven naroka – priglasitev stroškov – materialno procesno vodstvo
Podlaga za odločitev o stroških zastopanja udeležencev v nepravdnem postopku zaradi določitve zemljišča, pripadajočega stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, je 35. člen ZNP.
nemožnost uporabe nadomestnih nepremičnin – sporazum o vrnitvi nadomestnih nepremičnin – vrnitev odvzetih nepremičnin – sui generis odškodninski zahtevek – izročitev nadomestnih nepremičnin
Za razlikovanje položaja med upravičenci, ki v denacionalizacijskem postopku prejmejo odvzeto nepremičnino nazaj, in upravičenci, ki zaradi nezmožnosti vrnitve odvzete nepremičnine v naravi prejmejo nadomestna zemljišča, obstojijo razlike in zato utemeljeni razlogi, zaradi katerih prvim pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe, drugim pa ne.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se nepremičnine, dodeljene upravičencem, konkretizirajo šele v odločbi o denacionalizaciji, zaradi česar tožniki od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe ne bi mogli pridobivati nobenih koristi od nadomestnih zemljišč.
Položaj upravičencev, ki dobijo nadomestna zemljišča, je treba primerjati s položajem drugih upravičencev, ki prejmejo odškodnino (v kateri koli obliki pač), ne pa s tistimi, ki prejmejo odvzeto nepremičnino v naravi.
spor majhne vrednosti – pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa – pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu – podpis pogodbe – dokazno breme
Tožeča stranka je svojemu dokaznemu bremenu zadostila, dokazala je obstoj pogodbenega razmerja med njo in toženo stranko, nasprotno dejstvo, da podpis tožene stranke ni bil njen, pa bi morala dokazati tožena stranka.
KZ člen 3, 114, 114/1, 115, 115/1, 115/3. KZ-1 člen 7, 93, 93/1, 94, 94/2, 94/3.
stranska kazen – denarna kazen – izvršitev denarne kazni – zastaranje izvršitve stranskih kazni – pretrganje zastaranja – časovna veljavnost kazenskega zakona –uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona – interimni zakon
Zaradi izjeme od načela alternativnosti in upoštevanja pravne predvidljivosti in vmesnega zakona, ki je zaradi načela konkretnosti (vprašanje zastaranja izvršitve stranske denarne kazni) po pravilu iz 7. člena KZ-1 milejši, je sodišče druge stopnje ugotovilo zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, predstavlja najhujšega od ukrepov, ki jih določa ZDZdr (v drugem odstavku 2. člena) in s katerim se najobsežnejše posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (ta ukrep posega tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja), je ob ugotovljenih okoliščinah odločitev sodišča prve stopnje utemeljena tudi z vidika varstva (ustavno in konvencijsko) varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvedba postopka za ugotovitev podanosti pogojev za izrek takšnega ukrepa, za katere se že ob uvedbi postopka ve, da pogoji zanj niso podani, bi pomenila nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine obravnavanega.
Tožena stranka je dolžna plačati takso za postopek o pritožbi zoper sklep o zavrženju njene pritožbe zoper sodbo kot prepozne, in sicer v znesku 33,00 EUR (tar. št. 30010 ZST-1).
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 452, 453, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica člen 39, 39/1.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog nasprotne stranke - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi - okvara vodomera - nemogoč odčitek vodomera - povprečna poraba vode
Prvi odstavek 39. člena Odloka določa, da se v primeru, ko je obračunski vodomer pokvarjen, ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, na osnovi predhodnih obračunskih obdobij obračuna povprečna poraba vode. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba uporabi vedno, ko iz kakšnega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera. Zato tožeča stranka s pritožbenimi navedbami o tem, da poškodovani vodomer ni enako pokvarjenemu vodomeru, ne more biti uspešna. Bistveno je namreč, čemur tožeča stranka ne nasprotuje, da je bil obračunski vodomer neuporaben in uničen, zaradi česar ga ni bilo mogoče odčitati. To pa je tisti dejanski stan, ki ga je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 39. člena Odloka.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali, če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala tožena stranka. Dokazni predlog ene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga nasprotne stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Ker sama dokaznega predloga za postavitev izvedenca vodovodne stroke pravočasno, v sporu majhne vrednosti dovoljenih vlogah, nedvomno ni podala, njene pritožbene navedbe, da bi sodišče izvedenca moralo postaviti oziroma tožečo stranko v konkretnem primeru pozvati na plačilo predujma za njegovo postavitev, niso utemeljene.
upravnik – obratovalni stroški – stroški vzdrževanja – ključ delitve stroškov – razdelilniki stroškov – kopije računov dobaviteljev za opravljene storitve – konkretiziran ugovor – pogodba o medsebojnih razmerjih
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas - pravočasnost
Tožnica je uveljavljala varstvo svojih pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja v skladu z določbami 24. in 25. člena ZJU najprej pri delodajalcu in nato pred sodiščem, pri čemer je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je bila tožba vložena pravočasno pred iztekom 30 – dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva po določbi drugega odstavka 25. člena ZJU, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
predlog za taksno oprostitev - popolnost predloga - izjava o premoženjskem stanju - podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je res tožena stranka sklep, s katerim je bil rok podaljšan do 22. 4. 2016, prejela šele dne 6. 5. 2016, vendar po tem datumu ni predlagala ne podaljšanja roka, niti ni predložila listine za katere je bila pozvana s sklepom o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev.
Vse taksativno navedene terjatve iz 3. točke 1. odstavka 197. člena ZIZ se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, terjatve, zapadle več kot leto nazaj, pa torej po času pridobitve zastavnih pravic.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika - legitimacija ponudnika - legitimacija kupca - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pridobitev procesne legitimacije upnika
Samo upniki lahko vložijo pritožbo proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena ZFPPIPP. Ni sporno, da pritožnik ni upnik. V postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika je bil zgolj ponudnik, ki očitno ni uspel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in iz poslovnega razloga. Tožena stranka ni uspela dokazati, da tožnik zaradi razlogov na njegovi strani ni izpolnil njenih pričakovanj glede samoiniciativnosti, inovativnosti, osebne kreativnosti in dajanja predlogov. Tožena stranka je v oceni poskusnega dela sama zapisala, da se je od tožnika zahtevalo veliko timskega dela, v katero prav gotovo sodi določeno sodelovanje ali vsaj (dobra) komunikacija z neposredno nadrejeno. Življenjsko je, da (tudi vodilni) delavec v prvih mesecih svoje zaposlitve išče podatke in usmeritve od svojega neposredno nadrejenega, kar ne pomeni nujno neinovativnosti oziroma nesamoiniciativnosti. Ker je dokazni postopek pokazal, da mu tega tožena stranka ni omogočila, nedoseganje pričakovanj tožene stranke s strani tožnika ne more biti razlog za negativno oceno poskusnega dela in posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik v poskusni dobi delal neuspešno. Opravljanje dela mu je bilo že od vsega začetka oteženo zaradi razmer pri toženi stranki in ravnanja ter opustitev njegove neposredne nadrejene. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.