ZDR-1 člen 114, 115, 118, 118/3, 226. ZPP člen 182, 182/3. ZPIZ-2 člen 7, 7-36, 27, 28. ZDR člen 114, 201. ZPIZ-1 člen 36. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - znižanje starostne meje - pogoji za upokojitev - varovana kategorija - starejši delavec
ZDR-1 poleg delavcev, starejših od 58 let, varuje pred odpovedjo iz poslovnega razloga tudi delavce, ne glede na starost, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5 let pokojninske dobe. Izpolnitev pogojev za starostno upokojitev vedno temelji na osebnih, subjektivnih okoliščinah vsakega posameznega delavca, zato ni mogoče govoriti o objektivnih okoliščinah. „Objektivna okoliščina“ s stališča delodajalca so lahko le podatki, na podlagi katerih se ugotovi, ali konkretni delavec v trenutku odpovedi take pogoje izpolnjuje. To pa so podatki, ki so delodajalcu znani, podatki ki jih lahko pridobi s strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in podatki, ki mu jih da delavec (rojstni datum, podatki o delovni, zavarovalni oziroma pokojninski dobi, podatki o okoliščinah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogojev za starostno upokojitev). Po določbi 36. točke 7. člena ZPIZ-2 je starostna pokojnina pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Predpisana starost, ki je pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je tako starost iz 27. in iz 28. člena ZPIZ-2. Zato ni podlage za neupoštevanje znižanja starostne meje za ugotavljanje pogojev za starostno upokojitev po 114. členu ZDR-1.
Tožnica je v času podaje izpodbijane odpovedi spadala v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1, saj ji je do datuma, ko bi se lahko upokojila manjkalo manj kot 5 let, česar tožena stranka pri odpovedi ni upoštevala, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZEPDSV člen 7, 7/1, 17, 17/2. ZDR-1 člen 130, 130/2.
obveznost plačila - dnevnice - razlika v plači - voznik tovornega vozila
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, je od tožene stranke vtoževal plačilo dnevnic, pri čemer je navedel številno dni, za katere je zahteval dnevnice za posamezni mesec od oktobra 2013 do septembra 2014. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZEPDSV je delodajalec dolžan voditi evidenco delovnega časa in evidenco o stroških dela. Ker toženec tožnikovih trditev ni prerekal na način, da bi sam navedel število dni poti, niti ni predložil nobenih listin, iz katerih bi bile poti razvidne, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika - legitimacija ponudnika - legitimacija kupca - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pridobitev procesne legitimacije upnika
Samo upniki lahko vložijo pritožbo proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena ZFPPIPP. Ni sporno, da pritožnik ni upnik. V postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika je bil zgolj ponudnik, ki očitno ni uspel.
predlog za taksno oprostitev - popolnost predloga - izjava o premoženjskem stanju - podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je res tožena stranka sklep, s katerim je bil rok podaljšan do 22. 4. 2016, prejela šele dne 6. 5. 2016, vendar po tem datumu ni predlagala ne podaljšanja roka, niti ni predložila listine za katere je bila pozvana s sklepom o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Sporazum, s katerim se je tožnica odpovedala pravici do odpravnine v višini razlike med pripadajočo in plačano odpravnino, je ničen, ker nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Odpravnina je namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavca ob prehodu v brezposelnost in je odmena za njegovo dotedanje delo. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju, se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, oziroma da se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu. Ni utemeljenega razloga za razlikovanje med tem, kdaj se delavec odpove odpravnini – pred ali po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dopustna odpoved odpravnini po tem, ko je delavec že pridobil pravico do te odpravnine (kar tožena stranka veže na čas po vročitvi odpovedi) in da stališče o nedopustnosti odpovedi pravici do odpravnine velja le za primere, ko pravica še ni nastala. Za takšno razlikovanje ni nobene pravne podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3. ZDR-1 člen 56. URS člen 49.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnik ima na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v drugem individualnem delovnem sporu, priznano delovno razmerje za nedoločen čas tudi za vtoževano obdobje od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015. V tem obdobju pa je imel na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (katere transformacijo zahteva v tem individualnem delovnem sporau) vse sedaj vtoževane pravice in obveznosti delovnega mesta podsekretar. Zato tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v obdobju od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015 ni utemeljen.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen niti za obdobje od 22. 6. 2015 dalje. Tožnik je v drugem individualnem delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med drugim zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec za ves čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pravnomočno sodbo je bilo njegovemu zahtevku ugodeno, pravdni stranki pa sta z namenom realizacije te sodbe 22. 6. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto višji svetovalec. Tožnik ne more zahtevati delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu podsekretar po sklenitvi in podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec in po dejanski vrnitvi na delo k toženi stranki na to delovno mesto. Sklenitev te pogodbe o zaposlitvi predstavlja realizacijo pravnomočne sodbe v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v katerem je tožnik zahteval obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec ter vrnitev nazaj na delo na to delovno mesto. Do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas kljub določbi 56. člena ZDR-1 ne pride, če delavec takšno transformacijo odkloni ali vztraja v zaposlitvi na drugem delovnem mestu za nedoločen čas. Ko kljub siceršnjim pogojem za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec izbere (in realizira) nadaljevanje zaposlitve za nedoločen čas na drugem delovnem mestu (kar je storil tožnik), je na takšno izbiro vezan.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022957
OZ člen 948, 948/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo zavarovalnine - aktivna legitimacija leasingojemalca - premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal - imetnik pravic iz zavarovanja - opustitev dolžnosti izvedbe materialnega procesnega vodstva - sodba presenečenja - kršitev načela kontradiktornosti
Tudi leasingojemalec ima (poleg leasingodajalca) premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. V konkretnem primeru je leasingojemalec zatrjeval obstoj aktivne legitimacije s tem, ko je trdil, da je ekonomski lastnik in posestnik vozila, s tem pa vsekakor izkazuje premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal.
Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka je skladno z določbo 399. v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPP predviden v primeru, če predsednik senata ne zavrže predloga za obnovo postopka in postopek preide v drugo fazo, to je v razveljavitveni postopek. Ta se, drugače kot predhodni, nikoli ne opravi brez naroka.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016149
URS člen 11, 62, 68, 68/3. ZPP člen 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 110, 110/2.
plačilo odškodnine - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti, razžalitve dobrega imena in časti ter nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ker iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhajajo le razlogi o odločilnih dejstvih za odločitev o odškodninskem zahtevku iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je tožnik odškodnino uveljavljal tudi iz drugih pravnih naslovov (zaradi trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti in razžalitve dobrega imena in časti), je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Za ugotovitev odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi podane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča zgolj ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ampak je možna le v primeru hujših zlorab instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati, da je pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zlorabila svoje pravice (zaradi zamude 15-dnevnega subjektivnega roka). V sklepu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je sicer res zapisano, da bo moral organ prve stopnje pri ponovnem odločanju upoštevati roke iz drugega odstavka 110. člena ZDR, vendar je ta zapis mogoče šteti le za splošno navodilo in ne za konkretno opozorilo, da je že prišlo do zamude roka. Zamude roka pa ni uveljavljal niti tožnik sam v sodnem sporu niti ni bila ugotovljena s strani prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ampak šele v postopku z revizijo. Iz navedenih razlogov ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka s podajo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zlorabila svoje pravice in da bi bila s tem podana protipravnost njenega ravnanja kot eden od elementov odškodninske odgovornosti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas - pravočasnost
Tožnica je uveljavljala varstvo svojih pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja v skladu z določbami 24. in 25. člena ZJU najprej pri delodajalcu in nato pred sodiščem, pri čemer je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je bila tožba vložena pravočasno pred iztekom 30 – dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva po določbi drugega odstavka 25. člena ZJU, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in iz poslovnega razloga. Tožena stranka ni uspela dokazati, da tožnik zaradi razlogov na njegovi strani ni izpolnil njenih pričakovanj glede samoiniciativnosti, inovativnosti, osebne kreativnosti in dajanja predlogov. Tožena stranka je v oceni poskusnega dela sama zapisala, da se je od tožnika zahtevalo veliko timskega dela, v katero prav gotovo sodi določeno sodelovanje ali vsaj (dobra) komunikacija z neposredno nadrejeno. Življenjsko je, da (tudi vodilni) delavec v prvih mesecih svoje zaposlitve išče podatke in usmeritve od svojega neposredno nadrejenega, kar ne pomeni nujno neinovativnosti oziroma nesamoiniciativnosti. Ker je dokazni postopek pokazal, da mu tega tožena stranka ni omogočila, nedoseganje pričakovanj tožene stranke s strani tožnika ne more biti razlog za negativno oceno poskusnega dela in posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik v poskusni dobi delal neuspešno. Opravljanje dela mu je bilo že od vsega začetka oteženo zaradi razmer pri toženi stranki in ravnanja ter opustitev njegove neposredne nadrejene. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razloga nesposobnosti - nedoseganje rezultatov dela - konkretizacija očitkov - vabilo na zagovor - pravica do zagovora
Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prepoved opravljanja dela
Tožnica je s tem, ko je ob zaključku delovnega dne ob zapuščanje oddelka pakirnice vzela in pri sebi skrila dve navadni S-budget salami, kršila pogodbene in zakonske obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bilo pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, ki ga je tožena stranka podala tožnici v zvezi z očitanim ravnanjem, utemeljeno. Tožena stranka je tudi dokazala, da si je tožnica po podanem opozorilu določenega dne prisvojila izdelke, ki so bili v lasti tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnica kršila 37. člen ZDR-1 in 12. člen pogodbe o zaposlitvi, ki oba določata prepoved škodljivega ravnanja. Taka kršitev onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, zato gre za resen in utemeljen (krivdni) razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je bistvena prognoza, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodoče korektno izpolnjeval. Pri taki presoji pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu oziroma v zvezi z delovnimi obveznostmi. Pri tožnici predhodno opozorilo o kršitvah delovnih obveznosti ni doseglo svojega namena, saj je v manj kot dveh mesecih od prejema opozorila ponovila istovrstno kršitev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – prepozna vloga – nevročitev prepozne vloge v odgovor – neizvedba naroka – dokazovanje – zaslišanje prič
Toženčeva procesna pravica (možnost) vložitve (druge) pripravljalne vloge je vezana na okoliščino, da je tožnik (pred tem) podal vlogo, s katero je odgovoril na toženčeve navedbe, podane v odgovoru na tožbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-13, 454, 454/1.
spor majhne vrednosti – protispisnost – sporno dejansko stanje – priznana dejstva – neizvedba naroka – zaslišanje priče – zahteva za izvedbo naroka
Res je, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala določena dejstva, zaradi česar je bilo kljub prepozni prvi pripravljalni vlogi dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Vendar pa je tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi, s katero je dopolnila tožbo, odgovorila na vse ugovorne navedbe tožene stranke in podala trditve ter predložila dokaze, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem je nedvomno trditveno in dokazno breme za nasprotne ugovorne navedbe prešlo na toženo stranko, ki bi morala te svoje trditve konkretno pojasniti in zanje predložiti dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085065
OZ člen 190, 190/3, 191, 193, 254. ZDR člen 109, 118, 204, 204/3, 231, 231/1, 231/1-7. ZDR-1 člen 108, 108/6. ZPP člen 319, 319/3.
tožba – vrnitev plačane odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – zapadlost plačila odpravnine – nezakonitost odpovedi – odpadla podlaga za plačilo odpravnine – neupravičena obogatitev – pobotni ugovor – odškodnina namesto integracije po členu 118 ZDR – pogodbena kazen iz člena 25 Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije – pavšalna odškodnina zaradi nezakonitosti odpovedi – kumulacija odškodnine in pogodbene kazni – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nedobrovernost – ugovor stvarne pristojnosti glede pobotnega ugovora – učinek procesnega pobotanja – odločitev o stroških postopka
Odškodnina in pogodbena kazen se v konkretnem primeru ne izključujeta, saj nimata istega namena. Odškodnina na podlagi 118. člena ZDR, ki je bila prisojena toženki, nadomešča reintegracijo in pokriva del škode, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko ima pogodbena kazen iz 25. člena tedaj veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Čeprav tedaj veljavni ZDR ni izrecno določal roka za izplačilo odpravnine, bi bilo pritožbeno stališče, da bi toženka morala počakati na njeno izplačilo do odločitve sodišča o (ne)zakonitosti odpovedi oziroma do izteka 30-dnevnega roka za sodno varstvo, v nasprotju s temeljnim namenom odpravnine v položaju odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki je v tem, da se presežnemu delavcu zagotovi minimalna socialna varnost oziroma dohodek zaradi izgube zaposlitve. Delavec je torej upravičen do plačila odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa mu jo je dolžan od tega trenutka dalje izplačati.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – dokazovanje
Ker tožniku ni uspelo v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZASP dokazati, da so se na toženčevih prireditvah pred koncertom ansambla in dogodkom javno priobčevali komercialni fonogrami, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0084487
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 631, 1035. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju.
neposredno plačilo podizvajalcu – actio directa – obstoječa in dospela terjatev – pripoznanost terjatve – pripoznava
Tožničin zahtevek ne more biti utemeljen zgolj na podlagi določb Zakona o javnem naročanju in Uredbe mimo pogojev po 631. členu OZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki toženki kot naročnici nalagajo, da plačilo opravi neposredno tožnici kot podizvajalki.
ZPP člen 86, 86/2, 137, 137/1, 334, 334/1, 334/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 210, 212.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – sklep o dedovanju – vročanje – zastopanje po pooblaščencu – nepravilno vročanje – neposredna vročitev stranki – odpoved pritožbi – nepopravljive posledice – vročitev pooblaščencu – prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Vročitev neposredno stranki v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v okoliščinah konkretnega primera zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana, ker se je dedič pritožbi odpovedal. V skladu z določbo prvega odstavka 334. člena ZPP se stranka lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena, če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis. Odpoved pritožbi se ne more preklicati (tretji odstavek 334. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju res vročilo najprej dediču (stranki) in šele nato pooblaščenki, vendar sme stranka vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca (drugi odstavek 86. člena ZPP), kar se nanaša tudi na procesne dispozicije. Dejanja stranke so veljavna in učinkovita tudi, če jim pooblaščenec nasprotuje, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo strankino (nepreklicno) odpoved pritožbi.
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, kot je primer v obravnavani zadevi, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – huda telesna poškodba – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti –strah – pravična denarna odškodnina – degenerativne spremembe – zdraviliško zdravljenje – stroški zdraviliškega zdravljenja – tuja pomoč – urna postavka za tujo pomoč – pomoč družinskih članov
Ob upoštevanju vsebine tuje pomoči je priznana urna postavka za tujo pomoč v višini 5,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje določilo po prostem preudarku v skladu s 216. členom ZPP, primerna in ne odstopa od zneskov, ki jih priznava sodna praksa.