Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je (znatnejša) sprememba okoliščin bodisi na strani otroka (spremenjene potrebe), bodisi na strani očeta ali matere (spremenjena preživninska zmožnost).
Ob slabšanju premoženjskega položaja tožnika, veliki zadolženosti, prestajanju zaporne kazni ter nezmožnosti pridobivanja prejemkov nedvomno tudi preživninska obveznost do sina vpliva na preživninsko sposobnost tožnika, ki jo ima do toženke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-13, 454, 454/1.
spor majhne vrednosti – protispisnost – sporno dejansko stanje – priznana dejstva – neizvedba naroka – zaslišanje priče – zahteva za izvedbo naroka
Res je, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala določena dejstva, zaradi česar je bilo kljub prepozni prvi pripravljalni vlogi dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Vendar pa je tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi, s katero je dopolnila tožbo, odgovorila na vse ugovorne navedbe tožene stranke in podala trditve ter predložila dokaze, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem je nedvomno trditveno in dokazno breme za nasprotne ugovorne navedbe prešlo na toženo stranko, ki bi morala te svoje trditve konkretno pojasniti in zanje predložiti dokaze.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZNP člen 9, 37, 118.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – ugotovitvena tožba – nepravdni postopek – pravica udeleženca na predmetu delitve
Sodišče postopka ni prekinilo zato, ker bi stranki napotilo na pravdo, pač pa je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca, ki je zoper predlagatelja vložil ugotovitveno tožbo zaradi priznanja pravice, da se ob delitvi solastnine izključno v njegovo korist upošteva celotna vrednost poslovnega prostora – delavnice.
Ker je vprašanje, ali na predmetu delitve obstoji kakšna pravica nasprotnega udeleženca, relevantno za odločitev v tej zadevi, je imelo sodišče podlago za odločitev o prekinitvi postopka v določilu 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Vprašanja, ki so predmet pravdnega postopka, bi lahko sodišče prve stopnje samo rešilo v tem nepravdnem postopku.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – začetek postopka osebnega stečaja – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – prenehanje razloga za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – objava sklepa o preizkusu terjatev
Razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev.
razdelitev posebne razdelitvene mase – pritožba proti sklepu o razdelitvi – ločitvena pravica – hipoteka – pritikline – obremenjena nepremičnina v najemu – najemnina – civilni plod stvari – stečajna masa
S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.
Za prijavo ločitvene pravice na nepremičnini in za opis premoženja zadošča identifikacija nepremičnine. Po 140. členu SPZ namreč hipoteka, na podlagi katere je bila prijavljena in priznana ločitvena pravica, obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka se avtomatično razširi na pritiklino.
Čim je nepremičnina od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico.
Jasno je določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – huda telesna poškodba – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti –strah – pravična denarna odškodnina – degenerativne spremembe – zdraviliško zdravljenje – stroški zdraviliškega zdravljenja – tuja pomoč – urna postavka za tujo pomoč – pomoč družinskih članov
Ob upoštevanju vsebine tuje pomoči je priznana urna postavka za tujo pomoč v višini 5,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje določilo po prostem preudarku v skladu s 216. členom ZPP, primerna in ne odstopa od zneskov, ki jih priznava sodna praksa.
zapuščina – popis zapustnikovega premoženja – publicitetno načelo
Sodišče prve stopnje v dokaznem gradivu ni imelo nobene podlage za zaključek, da je bil poleg osebnega avtomobila predmet leasinga med E. E. d.o.o. in družbo H. H. d.o.o. (katere lastnik je bil zapustnik) tudi dodaten set pnevmatik.
pravdna sposobnost – dvom o obstoju pravdne sposobnosti – postopek za odvzem poslovne sposobnosti – zastopanje po odvetniku
Zastopanje tožnika po odvetnici, četudi je bila tekom postopka dodeljena tožniku po Zakonu o brezplačni pravni pomoči in tudi če bi se izkazalo za ustrezno za varstvo tožnikovih pravic, samo po sebi ne more odpraviti dvoma o pomanjkanju tožnikove procesne sposobnosti.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-3, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429, 433, 434, 434/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za začetek postopka - predlagatelj - lastnik poslovnega prostora - poslovni naslov - nesklepčnost predloga
Z izbrisom iz sodnega registra družba izgubi pravno sposobnost, kar lahko povzroči nepopravljive posledice, zato je treba pogoje za izbris razlagati ozko. Neutemeljeno je stališče, da lahko lastnik objekta predlaga izbris tudi v primeru, če subjektu vpisa ne dovoljuje (več) poslovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v register (preklic dovoljenja).
Za presojo sklepčnosti predloga tudi niso pomembne trditve o nedelovanju družbe, ker na tej podlagi ni mogoče začeti postopka izbrisa na predlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085038
OZ člen 199, 202, 202/2. ZD člen 131.
prodaja obveznic brez soglasja pred končanjem zapuščinskega postopka – zahtevek za plačilo protivrednosti prodanih obveznic – skrbnik denacionaliziranega premoženja – višina – delno priznanje terjatve po višini – zapadlost– zamuda – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravnomočnost sklepa o dedovanju – pobotni ugovor – stroški – poslovodstvo brez naročila – nujnost popravila vodnega omrežja – plačilo po porabljenih urah – nagrada za trud – nepremoženjska škoda zaradi krive ovadbe – nerazmejitev posameznih oblik nepremoženjske škode – sklepčnost – upoštevanje pobotnega ugovora pri pravdnem uspehu – odločitev o stroških postopka
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je po vsebini enak položaju, ki ga ima začasni skrbnik zapuščine po 131. členu ZD, saj ne skrbi zgolj za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak tudi zastopa dediče oziroma osebe, ki bodo s sklepom o dedovanju ugotovljene kot dediči. Njegova funkcija preneha, ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen.
Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 22.
postopek osebnega stečaja – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka – povečanje nagrade za DDV
Glede nagrade upravitelju je predpisano splošno pravilo, da se nagrada poveča za davek na dodano vrednost, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka, medtem ko pa za pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, Pravilnik nikjer ne določa, da se poveča za DDV v primeru, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka. Zato sodišče nima podlage za povišanje pavšalnega zneska stroškov iz 22. člena Pravilnika.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084545
OZ člen 131, 179, 179/1, 921, 944. ZPP člen 163, 358. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6, 9, 9/1, 9/2.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – ugovor zavarovalnice – prirejena prometna nesreča – nameščena prometna nesreča – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – trditveno in dokazno breme – porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena – oškodovanec sopotnik v vozilu – zvin vratne hrbtenice – zvin prsne hrbtenice – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – potni stroški – lastno prevozno sredstvo
Tožnica je morala trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera - torej, da je do prometne nesreče, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, prišlo, in obseg škode. Trditveno in dokazno breme, da gre „za nameščeno“ prometno nesrečo, je bilo na strani tožene stranke.
Ker tožena stranka ni navajala nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale povrnitev stroškov prevoza z lastnim prevoznim sredstvom, teh stroškov stranki ni mogoče priznati.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – ocena vrednosti premoženja – cenitev nepremičnine – izpraznitev nepremičnine – posebna pravila o prodaji premoženja – sklep o prodaji – fizična oseba kot stečajni dolžnik
Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera lahko odloči drugače.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085065
OZ člen 190, 190/3, 191, 193, 254. ZDR člen 109, 118, 204, 204/3, 231, 231/1, 231/1-7. ZDR-1 člen 108, 108/6. ZPP člen 319, 319/3.
tožba – vrnitev plačane odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – zapadlost plačila odpravnine – nezakonitost odpovedi – odpadla podlaga za plačilo odpravnine – neupravičena obogatitev – pobotni ugovor – odškodnina namesto integracije po členu 118 ZDR – pogodbena kazen iz člena 25 Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije – pavšalna odškodnina zaradi nezakonitosti odpovedi – kumulacija odškodnine in pogodbene kazni – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nedobrovernost – ugovor stvarne pristojnosti glede pobotnega ugovora – učinek procesnega pobotanja – odločitev o stroških postopka
Odškodnina in pogodbena kazen se v konkretnem primeru ne izključujeta, saj nimata istega namena. Odškodnina na podlagi 118. člena ZDR, ki je bila prisojena toženki, nadomešča reintegracijo in pokriva del škode, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko ima pogodbena kazen iz 25. člena tedaj veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Čeprav tedaj veljavni ZDR ni izrecno določal roka za izplačilo odpravnine, bi bilo pritožbeno stališče, da bi toženka morala počakati na njeno izplačilo do odločitve sodišča o (ne)zakonitosti odpovedi oziroma do izteka 30-dnevnega roka za sodno varstvo, v nasprotju s temeljnim namenom odpravnine v položaju odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki je v tem, da se presežnemu delavcu zagotovi minimalna socialna varnost oziroma dohodek zaradi izgube zaposlitve. Delavec je torej upravičen do plačila odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa mu jo je dolžan od tega trenutka dalje izplačati.
zavrženje revizije – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
O tožničini reviziji zoper sklep tega sodišča II Cp 3500/2015 z dne 30. 12. 2015 je bilo (že) odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 2173/2015 z dne 22. 3. 2016, potrjenim s sklepom tega sodišča I Cp 1493/2016 z dne 30. 5. 2016. Revizija tožnice je bila zavržena. Zato je brezpredmeten postopek odločanja o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in njena (ponovna) revizija (obe z dne 3. 3. 2016).
padec na ulici – povrnitev nepremoženjske škode – zlom glavice leve nadlahtnice – udarnina levega kolena – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob ugotovitvah, da je morala tožnica čakati na operacijo kar nekaj dni, da je bilo zdraviliško zdravljenje zaradi prepočasnega zdravstvenega izboljšanja podaljšano za teden dni in da je morala tožnica jemati celo protibolečinska sredstva iz skupne narkotikov, se izkaže, da je tem okoliščinam na strani tožnice (načelo individualizacije) posvetilo premajhno pozornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085034
OZ člen 65. SPZ člen 66, 139, 139/1, 227. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/2.
prodaja solastninskega deleža na nepremičnini – predkupna pravica solastnika – odstop od predpogodbe – razlogi za odstop – vrnitev dvojne are – skesnina – dokazna ocena – pobotni ugovor – škoda – prodaja nepremičnine za nižjo ceno – prekluzija – pravočasnost vloge – štetje rokov
Tožnica je odstopila od predpogodbe iz razlogov, ki so izključno na njeni strani, saj je toženka zagotovila potrebne dokumente, zato ni upravičena do povrnitve dvojne are.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0084487
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 631, 1035. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju.
neposredno plačilo podizvajalcu – actio directa – obstoječa in dospela terjatev – pripoznanost terjatve – pripoznava
Tožničin zahtevek ne more biti utemeljen zgolj na podlagi določb Zakona o javnem naročanju in Uredbe mimo pogojev po 631. členu OZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki toženki kot naročnici nalagajo, da plačilo opravi neposredno tožnici kot podizvajalki.
ZPP člen 86, 86/2, 137, 137/1, 334, 334/1, 334/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 210, 212.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – sklep o dedovanju – vročanje – zastopanje po pooblaščencu – nepravilno vročanje – neposredna vročitev stranki – odpoved pritožbi – nepopravljive posledice – vročitev pooblaščencu – prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Vročitev neposredno stranki v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v okoliščinah konkretnega primera zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana, ker se je dedič pritožbi odpovedal. V skladu z določbo prvega odstavka 334. člena ZPP se stranka lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena, če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis. Odpoved pritožbi se ne more preklicati (tretji odstavek 334. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju res vročilo najprej dediču (stranki) in šele nato pooblaščenki, vendar sme stranka vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca (drugi odstavek 86. člena ZPP), kar se nanaša tudi na procesne dispozicije. Dejanja stranke so veljavna in učinkovita tudi, če jim pooblaščenec nasprotuje, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo strankino (nepreklicno) odpoved pritožbi.
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, kot je primer v obravnavani zadevi, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085011
URS člen 39. OZ člen 131. ZPP člen 344.
pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – objektivno žaljivo sporočilo – svoboda izražanja – debata v javnem interesu – družbeni pomen športa – hokej – neregularna hokejska tekma – prirejanje rezultatov športne tekme – neetično ravnanje v športu – match fixing – prepovedni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – predložitev dokazov v prepozni dopolnitvi pritožbe
S
odišče ne daje svoje ocene o tem, ali je bila sporna hokejska tekma res »neregularna«, torej prirejena, in ali je pri tem res sodeloval (samo ali tudi) tožnik. To v resnici tu ni pomembno. Pomembno je, ali je imel toženec glede na vse okoliščine pravico svoj sum, ki sicer implicira tudi očitek tožniku, izraziti naglas.
Glede kolizije pravice do časti in dobrega imena ter svobode govora res obstaja izčrpna in izdatna sodna praksa, rezultat tehtanja, katera pravica bo imela v konkretnem primeru prednost, pa je vedno odvisen od dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera.