zavrženje revizije – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
O tožničini reviziji zoper sklep tega sodišča II Cp 3500/2015 z dne 30. 12. 2015 je bilo (že) odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 2173/2015 z dne 22. 3. 2016, potrjenim s sklepom tega sodišča I Cp 1493/2016 z dne 30. 5. 2016. Revizija tožnice je bila zavržena. Zato je brezpredmeten postopek odločanja o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in njena (ponovna) revizija (obe z dne 3. 3. 2016).
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-3, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429, 433, 434, 434/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za začetek postopka - predlagatelj - lastnik poslovnega prostora - poslovni naslov - nesklepčnost predloga
Z izbrisom iz sodnega registra družba izgubi pravno sposobnost, kar lahko povzroči nepopravljive posledice, zato je treba pogoje za izbris razlagati ozko. Neutemeljeno je stališče, da lahko lastnik objekta predlaga izbris tudi v primeru, če subjektu vpisa ne dovoljuje (več) poslovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v register (preklic dovoljenja).
Za presojo sklepčnosti predloga tudi niso pomembne trditve o nedelovanju družbe, ker na tej podlagi ni mogoče začeti postopka izbrisa na predlog.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 78, 78/1, 212, 286, 286, 286/1.
procesna sposobnost – zakoniti zastopnik – prekluzija dokazov – postavitev zakonitega zastopnika pravdno nesposobni stranki po prvem naroku – skupno premoženje zakoncev – kredit – odškodnina kot prejemek zakonca – dokazno breme
Ker se procesna dejanja procesno nesposobne osebe ne upoštevajo, če jih ne odobri zakoniti zastopnik, ki mora skrbeti za varstvo pravic procesno nesposobne osebe, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga zakonitega zastopnika le iz razloga, ker nista bila predlagana do prvega naroka, ko zakoniti zastopnik še ni zastopal drugotoženke, ki od začetka pravdnega postopka ni pravdno sposobna.
ZPP člen 86, 86/2, 137, 137/1, 334, 334/1, 334/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 210, 212.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – sklep o dedovanju – vročanje – zastopanje po pooblaščencu – nepravilno vročanje – neposredna vročitev stranki – odpoved pritožbi – nepopravljive posledice – vročitev pooblaščencu – prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Vročitev neposredno stranki v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v okoliščinah konkretnega primera zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana, ker se je dedič pritožbi odpovedal. V skladu z določbo prvega odstavka 334. člena ZPP se stranka lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena, če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis. Odpoved pritožbi se ne more preklicati (tretji odstavek 334. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju res vročilo najprej dediču (stranki) in šele nato pooblaščenki, vendar sme stranka vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca (drugi odstavek 86. člena ZPP), kar se nanaša tudi na procesne dispozicije. Dejanja stranke so veljavna in učinkovita tudi, če jim pooblaščenec nasprotuje, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo strankino (nepreklicno) odpoved pritožbi.
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, kot je primer v obravnavani zadevi, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
povrnitev nepremoženjske škode – prometna nesreča – udarnina rame – zlom lopatice – udarnina dlani – stroški postopka – telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – nateg vratnih mišic – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strošek za sestavo odškodninskega zahtevka – odškodninski zahtevek – AO plus zavarovanje
Tožnik je v obravnavani prometni nesreči utrpel udarnino leve rame, zlom telesa leve lopatice brez odmika odlomkov in udarnino leve dlani.
Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem mu je bilo (pravilno) prisojenih 5.000,00 EUR. Iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila na pritožbeni stopnji odškodnina zvišana za 1.500,00 EUR (iz 3.000,00 EUR na 4.500,00 EUR).
Ker tožnik vtožuje odškodnino iz naslova AO + zavarovanja, kjer niso krite škode zaradi natega vratnih mišic (kar je nesporno), ni upravičen do odškodnine zaradi bolečin in nevšečnosti (nošenje mehke vratne opornice), ki so posledica poškodbe vratne muskulature.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZNP člen 9, 37, 118.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – ugotovitvena tožba – nepravdni postopek – pravica udeleženca na predmetu delitve
Sodišče postopka ni prekinilo zato, ker bi stranki napotilo na pravdo, pač pa je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca, ki je zoper predlagatelja vložil ugotovitveno tožbo zaradi priznanja pravice, da se ob delitvi solastnine izključno v njegovo korist upošteva celotna vrednost poslovnega prostora – delavnice.
Ker je vprašanje, ali na predmetu delitve obstoji kakšna pravica nasprotnega udeleženca, relevantno za odločitev v tej zadevi, je imelo sodišče podlago za odločitev o prekinitvi postopka v določilu 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Vprašanja, ki so predmet pravdnega postopka, bi lahko sodišče prve stopnje samo rešilo v tem nepravdnem postopku.
izvedenec – nagrada izvedencu za opravljeno delo – nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja
Predmet tega pritožbenega postopka je zgolj odmera nagrade in stroškov izvedencu. Vsa druga vprašanja, ki se tičejo vsebinskih ugotovitev izvedenca, potrebnih za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev, pa so stvar prvega sodišča oz. nadaljnjega postopka, ne pa predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Dokazna ocena izvedeniškega mnenja je prepuščena sodišču pri vsebinskem odločanju o glavni stvari.
poškodba pri delu – soodgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – trimaleolarni zlom desnega gležnja – gradbeni oder – postavitev gradbenega odra – lestev – padec z lestve – tesar – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Izvedenec je ugotovil, da je bil v obravnavani zadevi za tožnikovo delo potreben večji upor, zato naslonska lestev ni bila primerno delovno sredstvo, temveč bi moral delodajalec zagotoviti gradbeni oder. Sodišče je tožniku, ki od delodajalca ni zahteval postavitve gradbenega odra, očitalo, da bi to moral in mogel storiti, ker ni, pa mu je naložilo 50 % soodgovornosti za nastalo škodo. Tako stališče je materialnopravno zgrešeno.
Življenjsko nerealno bi bilo pričakovati, da bo tožnik delo na način, kot mu je bilo odrejeno, odklonil zaradi grozeče nevarnosti za zdravje oziroma da bi moral zaradi tega pred pričetkom dela zahtevati postavitev gradbenega odra. To velja še zlasti, ker je imel ob sebi delovodjo, ki je skupaj z njim delo opravljal na tak (ne-varen) način. V takih okoliščinah tožnik ni imel nobenega učinkovitega sredstva, da bi v vlogi podrejenega delavca ob prisotnosti nadrejenega delovodje (čigar v prvi vrsti bi bila dolžnost, da bi zahteval postavitev odra), delo odklonil oziroma da bi moral in mogel zahtevati postavitev odra. Tožnik ni samovoljno izbral lestve kot delovnega sredstva, ampak je dobil takšno navodilo prisotnega delovodje, zato je izkustveno nesprejemljiv zaključek prvostopenjskega sodišča o tožnikovem prispevku k nastali škodi.
zapuščina – popis zapustnikovega premoženja – publicitetno načelo
Sodišče prve stopnje v dokaznem gradivu ni imelo nobene podlage za zaključek, da je bil poleg osebnega avtomobila predmet leasinga med E. E. d.o.o. in družbo H. H. d.o.o. (katere lastnik je bil zapustnik) tudi dodaten set pnevmatik.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – huda telesna poškodba – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti –strah – pravična denarna odškodnina – degenerativne spremembe – zdraviliško zdravljenje – stroški zdraviliškega zdravljenja – tuja pomoč – urna postavka za tujo pomoč – pomoč družinskih članov
Ob upoštevanju vsebine tuje pomoči je priznana urna postavka za tujo pomoč v višini 5,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje določilo po prostem preudarku v skladu s 216. členom ZPP, primerna in ne odstopa od zneskov, ki jih priznava sodna praksa.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084545
OZ člen 131, 179, 179/1, 921, 944. ZPP člen 163, 358. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6, 9, 9/1, 9/2.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – ugovor zavarovalnice – prirejena prometna nesreča – nameščena prometna nesreča – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – trditveno in dokazno breme – porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena – oškodovanec sopotnik v vozilu – zvin vratne hrbtenice – zvin prsne hrbtenice – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – potni stroški – lastno prevozno sredstvo
Tožnica je morala trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera - torej, da je do prometne nesreče, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, prišlo, in obseg škode. Trditveno in dokazno breme, da gre „za nameščeno“ prometno nesrečo, je bilo na strani tožene stranke.
Ker tožena stranka ni navajala nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale povrnitev stroškov prevoza z lastnim prevoznim sredstvom, teh stroškov stranki ni mogoče priznati.
Absolutna bistvena kršitev določb postopka je podana le, če je nižje sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste, ne pa v primeru, kadar v zadevi iz pristojnosti okrajnega sodišča odloči okrožno sodišče.
padec na ulici – povrnitev nepremoženjske škode – zlom glavice leve nadlahtnice – udarnina levega kolena – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob ugotovitvah, da je morala tožnica čakati na operacijo kar nekaj dni, da je bilo zdraviliško zdravljenje zaradi prepočasnega zdravstvenega izboljšanja podaljšano za teden dni in da je morala tožnica jemati celo protibolečinska sredstva iz skupne narkotikov, se izkaže, da je tem okoliščinam na strani tožnice (načelo individualizacije) posvetilo premajhno pozornost.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – dokazovanje
Ker tožniku ni uspelo v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZASP dokazati, da so se na toženčevih prireditvah pred koncertom ansambla in dogodkom javno priobčevali komercialni fonogrami, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – začetek postopka osebnega stečaja – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – prenehanje razloga za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – objava sklepa o preizkusu terjatev
Razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev.
razdelitev posebne razdelitvene mase – pritožba proti sklepu o razdelitvi – ločitvena pravica – hipoteka – pritikline – obremenjena nepremičnina v najemu – najemnina – civilni plod stvari – stečajna masa
S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.
Za prijavo ločitvene pravice na nepremičnini in za opis premoženja zadošča identifikacija nepremičnine. Po 140. členu SPZ namreč hipoteka, na podlagi katere je bila prijavljena in priznana ločitvena pravica, obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka se avtomatično razširi na pritiklino.
Čim je nepremičnina od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico.
Jasno je določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem.
SPZ člen 65, 65/1, 107, 108, 108/1, 110. ZPP člen 190, 190/2, 319. Zakon o lastnini na delih stavb.
nastanek etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – delitev stvari – solastnina – obstoj solastnine – res iudicata – materialna pravnomočnost – dedni dogovor
Pri zakonitem dedovanju do nastanka etažne lastnine ne more priti, ker zakonitemu dediču pripada del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Lahko pa na stavbi, ki sodi v zapuščino, etažna lastnina nastane na podlagi dednega dogovora, ki ima pravno naravo pogodbe. Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin – ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – domneva dobre vere – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – izkaz verjetnosti terjatve – sklepčnost – objektivna nevarnost
V tožbi navedene okoliščine o nakupu nepremičnine in mirni ter dobroverni posesti na spornih nepremičninah skupaj s pravnimi predniki v obdobju najmanj osemdeset let po oceni pritožbenega sodišča zadostujejo za izpolnitev pogoja verjetnosti terjatve, seveda ob upoštevanju domneve dobre vere (tretji odstavek 72. člena ZTLR in 9. člen SPZ), pri čemer pa bo moral tožnik dodatno utemeljiti okoliščine o začetku in koncu časa, ki je relevanten za morebitno priposestvovanje bodisi po določbah ODZ, ZTLR ali SPZ.
Zgolj možnost, da bo toženka, ker je lastnica spornih kmetijskih in gozdnih zemljišč, z njimi razpolagala, ker so ljudje, ki živijo v teh krajih, zainteresirani za nakup zemljišč zaradi pridelave hrane, za izkazanost objektivne nevarnosti ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 399/3, 399/4, 400, 400/2, 400/3, 400/4, 400/5, 408. KZ-1 člen 82, 82/4.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes za začetek stečajnega postopka - odpust obveznosti - sprememba zakona - namen odpusta obveznosti - pravni standard - načelo vestnosti in poštenja - faza odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija - preizkusno obdobje - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka
V prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP je določen pravni standard, ki ga vsebuje načelo vestnosti in poštenja. Upoštevanje navedenega načela je pomembno za opredelitev namena pravice do odpusta obveznosti, ki jo stečajni dolžnik uveljavlja s predlogom za odpust obveznosti. Že pojmovno pa prvega odstavka 399. člena ni mogoče uporabiti brez povezave s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je namreč opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Pri presoji pomena tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP je treba izhajati iz namena odpusta obveznosti. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Zato dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, zlorablja to pravico, če je izpolnjen eden izmed zakonskih dejanskih stanov, navedenih v 1. do 5. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Ko sodišče odloča o začetku postopka odpusta obveznosti in ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, mora po novem drugem stavku drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP najprej presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris te obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta obveznosti. V takem primeru sodišče izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in določi preizkusno obdobje tako, da preizkusno obdobje poteče hkrati (ali pozneje) s potekom časa, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije.
Le v primeru, ko bo iz podatkov kazenske evidence v trenutku odločanja o predlogu za odpust obveznosti mogoč zaključek, da bo obsodba dolžniku izbrisana kasneje kot v petih letih, bo sodišče v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Če bo ugotovilo, da premoženje ne zadošča niti za stroške postopka in da ni nobenih možnosti za poplačilo upnikov, bo lahko uporabilo dosedanjo sodno prakso in zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 22.
postopek osebnega stečaja – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka – povečanje nagrade za DDV
Glede nagrade upravitelju je predpisano splošno pravilo, da se nagrada poveča za davek na dodano vrednost, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka, medtem ko pa za pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, Pravilnik nikjer ne določa, da se poveča za DDV v primeru, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka. Zato sodišče nima podlage za povišanje pavšalnega zneska stroškov iz 22. člena Pravilnika.