padec na ulici – povrnitev nepremoženjske škode – zlom glavice leve nadlahtnice – udarnina levega kolena – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob ugotovitvah, da je morala tožnica čakati na operacijo kar nekaj dni, da je bilo zdraviliško zdravljenje zaradi prepočasnega zdravstvenega izboljšanja podaljšano za teden dni in da je morala tožnica jemati celo protibolečinska sredstva iz skupne narkotikov, se izkaže, da je tem okoliščinam na strani tožnice (načelo individualizacije) posvetilo premajhno pozornost.
povrnitev nepremoženjske škode – prometna nesreča – udarnina rame – zlom lopatice – udarnina dlani – stroški postopka – telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – nateg vratnih mišic – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strošek za sestavo odškodninskega zahtevka – odškodninski zahtevek – AO plus zavarovanje
Tožnik je v obravnavani prometni nesreči utrpel udarnino leve rame, zlom telesa leve lopatice brez odmika odlomkov in udarnino leve dlani.
Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem mu je bilo (pravilno) prisojenih 5.000,00 EUR. Iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila na pritožbeni stopnji odškodnina zvišana za 1.500,00 EUR (iz 3.000,00 EUR na 4.500,00 EUR).
Ker tožnik vtožuje odškodnino iz naslova AO + zavarovanja, kjer niso krite škode zaradi natega vratnih mišic (kar je nesporno), ni upravičen do odškodnine zaradi bolečin in nevšečnosti (nošenje mehke vratne opornice), ki so posledica poškodbe vratne muskulature.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-13, 454, 454/1.
spor majhne vrednosti – protispisnost – sporno dejansko stanje – priznana dejstva – neizvedba naroka – zaslišanje priče – zahteva za izvedbo naroka
Res je, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala določena dejstva, zaradi česar je bilo kljub prepozni prvi pripravljalni vlogi dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Vendar pa je tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi, s katero je dopolnila tožbo, odgovorila na vse ugovorne navedbe tožene stranke in podala trditve ter predložila dokaze, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem je nedvomno trditveno in dokazno breme za nasprotne ugovorne navedbe prešlo na toženo stranko, ki bi morala te svoje trditve konkretno pojasniti in zanje predložiti dokaze.
izvedenec – nagrada izvedencu za opravljeno delo – nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja
Predmet tega pritožbenega postopka je zgolj odmera nagrade in stroškov izvedencu. Vsa druga vprašanja, ki se tičejo vsebinskih ugotovitev izvedenca, potrebnih za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev, pa so stvar prvega sodišča oz. nadaljnjega postopka, ne pa predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Dokazna ocena izvedeniškega mnenja je prepuščena sodišču pri vsebinskem odločanju o glavni stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0084487
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 631, 1035. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju.
neposredno plačilo podizvajalcu – actio directa – obstoječa in dospela terjatev – pripoznanost terjatve – pripoznava
Tožničin zahtevek ne more biti utemeljen zgolj na podlagi določb Zakona o javnem naročanju in Uredbe mimo pogojev po 631. členu OZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki toženki kot naročnici nalagajo, da plačilo opravi neposredno tožnici kot podizvajalki.
Nobenega razumnega razloga ni, da državni tožilec ne bi smel odrediti finančne preiskave na lastno pobudo, če v okviru svojega dela ugotovi, da so izpolnjeni pogoji zanjo iz prvega odstavka 10. člena ZOPNI. Določba drugega odstavka 10. člena, po kateri lahko predlog za finančno preiskavo z obrazloženimi razlogi za sum poda policija, Davčna uprava RS, Carinska uprava RS (sedaj Finančna uprava RS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad RS za preprečevanje pranja denarja pove le, kdo so lahko upravičeni predlagatelji finančne preiskave.
Za presojo (ne)sorazmerja med višino oziroma vrednostjo premoženja, ki ga ima preiskovana oseba in višino dohodkov (zmanjšanih za plačane davke in prispevke) torej ni relevantno, kdaj je preiskovana oseba navedeno premoženje pridobila, ampak zgolj dejstvo, da ga v času finančne preiskave ima ali ga je imela in ali je iz dohodkov v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno, plačala ustrezne davke in prispevke. Zato je za uspešno izpodbijanje zakonske domneve nezakonitosti izvora premoženja prvotožene stranke po tretjem odstavku 27. člena ZOPNI potreben dokaz, da premoženje ni nezakonitega izvora oziroma dokaz, da je za premoženje plačala dejansko vrednost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085034
OZ člen 65. SPZ člen 66, 139, 139/1, 227. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/2.
prodaja solastninskega deleža na nepremičnini – predkupna pravica solastnika – odstop od predpogodbe – razlogi za odstop – vrnitev dvojne are – skesnina – dokazna ocena – pobotni ugovor – škoda – prodaja nepremičnine za nižjo ceno – prekluzija – pravočasnost vloge – štetje rokov
Tožnica je odstopila od predpogodbe iz razlogov, ki so izključno na njeni strani, saj je toženka zagotovila potrebne dokumente, zato ni upravičena do povrnitve dvojne are.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - res iudicata - neposredno izvršljiv notarski zapis - stroški zastopanja po odvetniku
Izvršljiv notarski zapis ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno. Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve namreč predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev (308. in 319. člen ZPP).
ZFPPIPP člen 125, 125/1, 292, 292/5, 292/6, 384, 384/7. ZPP člen 235, 235/2, 241, 241/2.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - pojasnjevalna dolžnost dolžnika - smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek - priče - dolžnost pričanja - pritožba zoper sklep - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe
V prvem odstavku 125. člena ZFPPIPP je sicer res določeno, da je proti sklepu dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. ZFPPIPP glede razodetne in pojasnevalne dolžnosti dolžnika določa le, da se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve obveznosti. Zato se glede izvedbe tega dokaza in nanj navezujoča pravna pravila oziroma pravna sredstva uporabljajo pravila ZPP. Ta v 235. členu določa, da če sodišče meni, da priča neutemeljeno odklanja pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja, izda sklep, s katerim izreče, da mora pričati. Zoper ta sklep ima pravico do pritožbe le priča, vendar ga lahko izpodbija šele v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni, izrečeni zaradi tega, ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje.
SODNE TAKSE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0079578
ZBPP člen 31a. ZST-1 člen 10.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor na odmero sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - odločanje o podelitvi brezplačne pravne pomoči - poseben postopek - splošni upravni postopek
O podelitvi brezplačne pomoči se ne odloča v okviru rednih postopkov. O njej odloča poseben organ za brezplačno pravno pomoč (predsednik okrožnega sodišča ali predsednik specializiranega sodišča prve stopnje), po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. To predstavlja poseben postopek, ločen od postopkov, v katerih se rešujejo pravdni spori (vključno z gospodarskimi).
služnostna pravica poti - prepoved vznemirjanja služnosti
Sodišče prve stopnje je po opravljenem ogledu povsem pravilno zaključilo, da je služnostna pot prosta v dogovorjeni širini služnostne trase (4 metre) in da vrata na dovozu iz glavne ceste niso zaklenjena, ob tem pa je na voljo dovolj prostora, da se lahko vozilo pred vrati varno ustavi ter da voznik izstopi in odpre vrata, zato ugotovljen poseg toženke ne onemogoča ali pomembneje ovira izvrševanja tožnikove služnostne pravice.
Tožnik na svoji nepremičnini ni bil vsaj od dne 27. 5. 2014, zato stanja ob vložitvi tožbe (dne 26. 2. 2015) ne more potrditi.
Ker tožnik ni ustrezno zatrjeval in tudi ne dokazal, da bi bilo sodno varstvo potrebno, ker bi toženka šele po vložitvi tožbe prenehala z vznemirjanjem njegove služnostne pravice na način, da bi to razširila na dogovorjeno širino 4 metrov, tudi njegovo zahtevek za prepoved bodočega poseganja v služnostno pravico ne more biti utemeljen.
ZFPPIPP člen 239, 239/1, 239/1-1, 383, 383/1, 383/4.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – nezadostna trditvena podlaga – listine ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dolžno presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Glede na to, da dolžnik ni opisal nobenih dejstev in okoliščin, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da o njegovi insolventnosti ne more presojati. Predložitev (večjega števila) listin in navedba, da iz predloženih listin izhaja dolžnikov dolg, ki ga ni zmožen poravnati, ne pomeni navedbe relevantnih dejstev. Ob odsotnosti zatrjevanj o dolžnikovem finančnem položaju, tako ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik insolventen.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 303, 303/1, 305, 305/4, 305/4-1.
preizkus ločitvene pravice – uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi – priznana in prerekana terjatev
Ločitvena pravica A.A. v delu, ki se nanaša na parkirišča k predmetnim stanovanjem, ni bila prerekana s strani upraviteljice oziroma ostalih upnikov, zato je bila v tem delu priznana.
vpogled v spis in prepis spisa – opravičena korist – pravni interes – ekonomski interes – načelo sorazmernosti – milejši ukrep
Presplošen (neustrezno pojasnjen) je tudi očitek (in sicer, ker je bil vlagatelju dovoljen pregled in prepis celotnega spisa) o kršitvi načela sorazmernosti. Pritožnik, ki zatrjuje, da naj bi bil namen določbe drugega odstavka 150. člena ZPP lahko dosežen tudi z milejšim ukrepom (to je vpogledom zgolj v del spisa), konkretno ne pojasni, z vpogledom v kateri del spisa bi bilo to lahko doseženo.
elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – prijava terjatev – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – dopolnitev nepopolne vloge – dopolnitev, poslana v pisni obliki priporočeno po pošti– zavrženje vloge – pouk o obvezni elektronski vložitvi dopolnitve vloge po odvetniku
Pritožnik je bil že v oklicu o začetku postopka osebnega stečaja poučen, kako je potrebno vložiti prijavo terjatev in druge vloge, če je vloga vložena po odvetniku. Med druge vloge iz prvega odstavka 123a. člena ZFPPIPP spadajo tudi dopolnitve nepopolnih ali nerazumljivih vlog.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – poslovni prostor – oblika pogodbe – obličnost – podnajem – podnajemnik – odpoved najemne pogodbe – dolžnosti najemnika – izpraznitev poslovnih prostorov – pogajanja med lastnikom in podnajemnikom – pogajanja za sklenitev najemne pogodbe – neuspešna pogajanja – uporabnina
V obravnavanem primeru ni ključno, ali je najemna pogodba med podnajemnikom in lastnikom prostora (tožečo stranko) dejansko bila veljavno sklenjena. V kolikor bi se za resnično izkazalo dejstvo, da se je tožeča stranka v času po poteku odpovednega roka (torej v času, ko je od tožene stranke zahtevala izpraznitev prostora) s podnajemnikom (mimo tožene stranke) dogovarjala o sklenitvi najemne pogodbe in mu na tej podlagi dopuščala, da ostaja v poslovnem prostoru (kljub pozivom tožene stranke, naj le-tega izprazni), bi bili namreč utemeljeni očitki tožene stranke, da sama ni bila več dolžna zagotoviti njegove izpraznitve.
Pritožbeno sodišče še pripominja, da zakonska določba, da pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo, jasno implicira zaključek, da pogajalci sami nosijo celotno breme pogajanj, še zlasti neuspešnih. Skrajno nenavadno, predvsem pa v nasprotju z vsemi načeli obligacijskega prava bi bilo stališče, da je breme neuspešnih pogajanj med dvema subjektoma dolžna trpeti tretja oseba, ki na izid le-teh ni imela nikakršnega vpliva in ki bi, če pogajanj ne bi bilo, brez težav izpolnila svojo obveznost izročitve prostora (če pa bi bila uspešna, bi te stroške nosil tudi najemnik).
predlog za oprostitev plačila sodne takse – premoženjski položaj prosilca – redni dohodek – izredni dohodek – upoštevanje dolgov – rubež
Upoštevajoč podatke, ki jih je o prometu na računih zbralo sodišče in toženčeva pojasnila pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri prihodkih na njegova računa ne gre za redne dohodke, ki bi trajno vplivali na njegov gmotni položaj in gmotni položaj položaj družine. Vendar tudi navedeni prihodki izkazujejo toženčev premoženjski položaj. Dejstvo, da je z nakazanimi sredstvi toženec razpolagal kakšnem mesec ali dva pred vložitvijo revizije, ni odločilno, saj je s svojim premoženjem dolžan racionalno razpolagati in skrbeti za poplačilo prevzetih oz. nastalih obveznosti, tudi taksnih obveznosti. Tudi dolgovi iz preteklosti in prevzete kreditne obveznosti so zato pri presoji gmotnega položaja lahko upoštevane le v omejenem obsegu.
izvedenstvo – nagrada izvedenca – obseg pristojnosti izvedenca
Odgovor na vprašanje, ali neka nepremičnina predstavlja funkcionalno zemljišče oz. sedaj pripadajoče ali skupno pripadajoče zemljišče določene stavbe, ni v izvedenčevi sferi. Izvedenčeva naloga je odgovor na konkretna vprašanja s področja urbanistične stroke, opredelitev do v preteklosti (v času gradnje) in sedaj veljavnih prostorskih in drugih urbanističnih aktov, upravnih dovoljenj; izvedenec je dolžan podati in razložiti njihovo vsebino. Apliciranje dejanskih okoliščin na prostorske in druge urbanistične akte ter pravne predpise, ki so v času gradnje opredeljevali funkcionalno zemljišče in na pravne predpise, ki sedaj opredeljujejo pripadajoče zemljišče, je stvar sodišča.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – huda duševna motnja – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – odklanjanje zdravljenja
Ne glede na prvi odstavek 54. člena ZDZdr se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena tega zakona. V obravnavani zadevi gre očitno za takšno situacijo. Vsekakor pa gre za nujni postopek sprejema na zdravljenje, o katerem je, tako kot mora v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDZdr, direktor psihiatrične bolnišnice takoj obvestil pristojno sodišče. To pa mora (v interesu pridržane osebe) postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih začeti po uradni dolžnosti.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 141/2-3, 141/2-5, 221c, 221d.
postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - zunajsodni dogovor dolžnika z upniki - prestrukturiranje obveznosti - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - izpodbijanje sklepa - procesne ovire za vodenje postopka - opustitev predložitve listin - izjava dolžnika v notarskem zapisu
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa.