OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085038
OZ člen 199, 202, 202/2. ZD člen 131.
prodaja obveznic brez soglasja pred končanjem zapuščinskega postopka – zahtevek za plačilo protivrednosti prodanih obveznic – skrbnik denacionaliziranega premoženja – višina – delno priznanje terjatve po višini – zapadlost– zamuda – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravnomočnost sklepa o dedovanju – pobotni ugovor – stroški – poslovodstvo brez naročila – nujnost popravila vodnega omrežja – plačilo po porabljenih urah – nagrada za trud – nepremoženjska škoda zaradi krive ovadbe – nerazmejitev posameznih oblik nepremoženjske škode – sklepčnost – upoštevanje pobotnega ugovora pri pravdnem uspehu – odločitev o stroških postopka
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je po vsebini enak položaju, ki ga ima začasni skrbnik zapuščine po 131. členu ZD, saj ne skrbi zgolj za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak tudi zastopa dediče oziroma osebe, ki bodo s sklepom o dedovanju ugotovljene kot dediči. Njegova funkcija preneha, ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen.
Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZNP člen 9, 37, 118.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – ugotovitvena tožba – nepravdni postopek – pravica udeleženca na predmetu delitve
Sodišče postopka ni prekinilo zato, ker bi stranki napotilo na pravdo, pač pa je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca, ki je zoper predlagatelja vložil ugotovitveno tožbo zaradi priznanja pravice, da se ob delitvi solastnine izključno v njegovo korist upošteva celotna vrednost poslovnega prostora – delavnice.
Ker je vprašanje, ali na predmetu delitve obstoji kakšna pravica nasprotnega udeleženca, relevantno za odločitev v tej zadevi, je imelo sodišče podlago za odločitev o prekinitvi postopka v določilu 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Vprašanja, ki so predmet pravdnega postopka, bi lahko sodišče prve stopnje samo rešilo v tem nepravdnem postopku.
padec na ulici – povrnitev nepremoženjske škode – zlom glavice leve nadlahtnice – udarnina levega kolena – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ob ugotovitvah, da je morala tožnica čakati na operacijo kar nekaj dni, da je bilo zdraviliško zdravljenje zaradi prepočasnega zdravstvenega izboljšanja podaljšano za teden dni in da je morala tožnica jemati celo protibolečinska sredstva iz skupne narkotikov, se izkaže, da je tem okoliščinam na strani tožnice (načelo individualizacije) posvetilo premajhno pozornost.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin – ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – domneva dobre vere – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – izkaz verjetnosti terjatve – sklepčnost – objektivna nevarnost
V tožbi navedene okoliščine o nakupu nepremičnine in mirni ter dobroverni posesti na spornih nepremičninah skupaj s pravnimi predniki v obdobju najmanj osemdeset let po oceni pritožbenega sodišča zadostujejo za izpolnitev pogoja verjetnosti terjatve, seveda ob upoštevanju domneve dobre vere (tretji odstavek 72. člena ZTLR in 9. člen SPZ), pri čemer pa bo moral tožnik dodatno utemeljiti okoliščine o začetku in koncu časa, ki je relevanten za morebitno priposestvovanje bodisi po določbah ODZ, ZTLR ali SPZ.
Zgolj možnost, da bo toženka, ker je lastnica spornih kmetijskih in gozdnih zemljišč, z njimi razpolagala, ker so ljudje, ki živijo v teh krajih, zainteresirani za nakup zemljišč zaradi pridelave hrane, za izkazanost objektivne nevarnosti ne zadostuje.
SPZ člen 65, 65/1, 107, 108, 108/1, 110. ZPP člen 190, 190/2, 319. Zakon o lastnini na delih stavb.
nastanek etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – delitev stvari – solastnina – obstoj solastnine – res iudicata – materialna pravnomočnost – dedni dogovor
Pri zakonitem dedovanju do nastanka etažne lastnine ne more priti, ker zakonitemu dediču pripada del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Lahko pa na stavbi, ki sodi v zapuščino, etažna lastnina nastane na podlagi dednega dogovora, ki ima pravno naravo pogodbe. Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – ocena vrednosti premoženja – cenitev nepremičnine – izpraznitev nepremičnine – posebna pravila o prodaji premoženja – sklep o prodaji – fizična oseba kot stečajni dolžnik
Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera lahko odloči drugače.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085065
OZ člen 190, 190/3, 191, 193, 254. ZDR člen 109, 118, 204, 204/3, 231, 231/1, 231/1-7. ZDR-1 člen 108, 108/6. ZPP člen 319, 319/3.
tožba – vrnitev plačane odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – zapadlost plačila odpravnine – nezakonitost odpovedi – odpadla podlaga za plačilo odpravnine – neupravičena obogatitev – pobotni ugovor – odškodnina namesto integracije po členu 118 ZDR – pogodbena kazen iz člena 25 Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije – pavšalna odškodnina zaradi nezakonitosti odpovedi – kumulacija odškodnine in pogodbene kazni – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nedobrovernost – ugovor stvarne pristojnosti glede pobotnega ugovora – učinek procesnega pobotanja – odločitev o stroških postopka
Odškodnina in pogodbena kazen se v konkretnem primeru ne izključujeta, saj nimata istega namena. Odškodnina na podlagi 118. člena ZDR, ki je bila prisojena toženki, nadomešča reintegracijo in pokriva del škode, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko ima pogodbena kazen iz 25. člena tedaj veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Čeprav tedaj veljavni ZDR ni izrecno določal roka za izplačilo odpravnine, bi bilo pritožbeno stališče, da bi toženka morala počakati na njeno izplačilo do odločitve sodišča o (ne)zakonitosti odpovedi oziroma do izteka 30-dnevnega roka za sodno varstvo, v nasprotju s temeljnim namenom odpravnine v položaju odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki je v tem, da se presežnemu delavcu zagotovi minimalna socialna varnost oziroma dohodek zaradi izgube zaposlitve. Delavec je torej upravičen do plačila odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa mu jo je dolžan od tega trenutka dalje izplačati.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - res iudicata - neposredno izvršljiv notarski zapis - stroški zastopanja po odvetniku
Izvršljiv notarski zapis ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno. Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve namreč predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev (308. in 319. člen ZPP).
služnostna pravica poti - prepoved vznemirjanja služnosti
Sodišče prve stopnje je po opravljenem ogledu povsem pravilno zaključilo, da je služnostna pot prosta v dogovorjeni širini služnostne trase (4 metre) in da vrata na dovozu iz glavne ceste niso zaklenjena, ob tem pa je na voljo dovolj prostora, da se lahko vozilo pred vrati varno ustavi ter da voznik izstopi in odpre vrata, zato ugotovljen poseg toženke ne onemogoča ali pomembneje ovira izvrševanja tožnikove služnostne pravice.
Tožnik na svoji nepremičnini ni bil vsaj od dne 27. 5. 2014, zato stanja ob vložitvi tožbe (dne 26. 2. 2015) ne more potrditi.
Ker tožnik ni ustrezno zatrjeval in tudi ne dokazal, da bi bilo sodno varstvo potrebno, ker bi toženka šele po vložitvi tožbe prenehala z vznemirjanjem njegove služnostne pravice na način, da bi to razširila na dogovorjeno širino 4 metrov, tudi njegovo zahtevek za prepoved bodočega poseganja v služnostno pravico ne more biti utemeljen.
vpogled v spis in prepis spisa – opravičena korist – pravni interes – ekonomski interes – načelo sorazmernosti – milejši ukrep
Presplošen (neustrezno pojasnjen) je tudi očitek (in sicer, ker je bil vlagatelju dovoljen pregled in prepis celotnega spisa) o kršitvi načela sorazmernosti. Pritožnik, ki zatrjuje, da naj bi bil namen določbe drugega odstavka 150. člena ZPP lahko dosežen tudi z milejšim ukrepom (to je vpogledom zgolj v del spisa), konkretno ne pojasni, z vpogledom v kateri del spisa bi bilo to lahko doseženo.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – poslovni prostor – oblika pogodbe – obličnost – podnajem – podnajemnik – odpoved najemne pogodbe – dolžnosti najemnika – izpraznitev poslovnih prostorov – pogajanja med lastnikom in podnajemnikom – pogajanja za sklenitev najemne pogodbe – neuspešna pogajanja – uporabnina
V obravnavanem primeru ni ključno, ali je najemna pogodba med podnajemnikom in lastnikom prostora (tožečo stranko) dejansko bila veljavno sklenjena. V kolikor bi se za resnično izkazalo dejstvo, da se je tožeča stranka v času po poteku odpovednega roka (torej v času, ko je od tožene stranke zahtevala izpraznitev prostora) s podnajemnikom (mimo tožene stranke) dogovarjala o sklenitvi najemne pogodbe in mu na tej podlagi dopuščala, da ostaja v poslovnem prostoru (kljub pozivom tožene stranke, naj le-tega izprazni), bi bili namreč utemeljeni očitki tožene stranke, da sama ni bila več dolžna zagotoviti njegove izpraznitve.
Pritožbeno sodišče še pripominja, da zakonska določba, da pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo, jasno implicira zaključek, da pogajalci sami nosijo celotno breme pogajanj, še zlasti neuspešnih. Skrajno nenavadno, predvsem pa v nasprotju z vsemi načeli obligacijskega prava bi bilo stališče, da je breme neuspešnih pogajanj med dvema subjektoma dolžna trpeti tretja oseba, ki na izid le-teh ni imela nikakršnega vpliva in ki bi, če pogajanj ne bi bilo, brez težav izpolnila svojo obveznost izročitve prostora (če pa bi bila uspešna, bi te stroške nosil tudi najemnik).
SODNE TAKSE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0079578
ZBPP člen 31a. ZST-1 člen 10.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor na odmero sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - odločanje o podelitvi brezplačne pravne pomoči - poseben postopek - splošni upravni postopek
O podelitvi brezplačne pomoči se ne odloča v okviru rednih postopkov. O njej odloča poseben organ za brezplačno pravno pomoč (predsednik okrožnega sodišča ali predsednik specializiranega sodišča prve stopnje), po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. To predstavlja poseben postopek, ločen od postopkov, v katerih se rešujejo pravdni spori (vključno z gospodarskimi).
elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – prijava terjatev – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – dopolnitev nepopolne vloge – dopolnitev, poslana v pisni obliki priporočeno po pošti– zavrženje vloge – pouk o obvezni elektronski vložitvi dopolnitve vloge po odvetniku
Pritožnik je bil že v oklicu o začetku postopka osebnega stečaja poučen, kako je potrebno vložiti prijavo terjatev in druge vloge, če je vloga vložena po odvetniku. Med druge vloge iz prvega odstavka 123a. člena ZFPPIPP spadajo tudi dopolnitve nepopolnih ali nerazumljivih vlog.
ZFPPIPP člen 239, 239/1, 239/1-1, 383, 383/1, 383/4.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – nezadostna trditvena podlaga – listine ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dolžno presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Glede na to, da dolžnik ni opisal nobenih dejstev in okoliščin, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da o njegovi insolventnosti ne more presojati. Predložitev (večjega števila) listin in navedba, da iz predloženih listin izhaja dolžnikov dolg, ki ga ni zmožen poravnati, ne pomeni navedbe relevantnih dejstev. Ob odsotnosti zatrjevanj o dolžnikovem finančnem položaju, tako ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik insolventen.
ZFPPIPP člen 125, 125/1, 292, 292/5, 292/6, 384, 384/7. ZPP člen 235, 235/2, 241, 241/2.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - pojasnjevalna dolžnost dolžnika - smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek - priče - dolžnost pričanja - pritožba zoper sklep - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe
V prvem odstavku 125. člena ZFPPIPP je sicer res določeno, da je proti sklepu dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. ZFPPIPP glede razodetne in pojasnevalne dolžnosti dolžnika določa le, da se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve obveznosti. Zato se glede izvedbe tega dokaza in nanj navezujoča pravna pravila oziroma pravna sredstva uporabljajo pravila ZPP. Ta v 235. členu določa, da če sodišče meni, da priča neutemeljeno odklanja pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja, izda sklep, s katerim izreče, da mora pričati. Zoper ta sklep ima pravico do pritožbe le priča, vendar ga lahko izpodbija šele v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni, izrečeni zaradi tega, ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 303, 303/1, 305, 305/4, 305/4-1.
preizkus ločitvene pravice – uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi – priznana in prerekana terjatev
Ločitvena pravica A.A. v delu, ki se nanaša na parkirišča k predmetnim stanovanjem, ni bila prerekana s strani upraviteljice oziroma ostalih upnikov, zato je bila v tem delu priznana.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – huda duševna motnja – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – odklanjanje zdravljenja
Ne glede na prvi odstavek 54. člena ZDZdr se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena tega zakona. V obravnavani zadevi gre očitno za takšno situacijo. Vsekakor pa gre za nujni postopek sprejema na zdravljenje, o katerem je, tako kot mora v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDZdr, direktor psihiatrične bolnišnice takoj obvestil pristojno sodišče. To pa mora (v interesu pridržane osebe) postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih začeti po uradni dolžnosti.
izvedenstvo – nagrada izvedenca – obseg pristojnosti izvedenca
Odgovor na vprašanje, ali neka nepremičnina predstavlja funkcionalno zemljišče oz. sedaj pripadajoče ali skupno pripadajoče zemljišče določene stavbe, ni v izvedenčevi sferi. Izvedenčeva naloga je odgovor na konkretna vprašanja s področja urbanistične stroke, opredelitev do v preteklosti (v času gradnje) in sedaj veljavnih prostorskih in drugih urbanističnih aktov, upravnih dovoljenj; izvedenec je dolžan podati in razložiti njihovo vsebino. Apliciranje dejanskih okoliščin na prostorske in druge urbanistične akte ter pravne predpise, ki so v času gradnje opredeljevali funkcionalno zemljišče in na pravne predpise, ki sedaj opredeljujejo pripadajoče zemljišče, je stvar sodišča.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – premoženjski položaj prosilca – redni dohodek – izredni dohodek – upoštevanje dolgov – rubež
Upoštevajoč podatke, ki jih je o prometu na računih zbralo sodišče in toženčeva pojasnila pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri prihodkih na njegova računa ne gre za redne dohodke, ki bi trajno vplivali na njegov gmotni položaj in gmotni položaj položaj družine. Vendar tudi navedeni prihodki izkazujejo toženčev premoženjski položaj. Dejstvo, da je z nakazanimi sredstvi toženec razpolagal kakšnem mesec ali dva pred vložitvijo revizije, ni odločilno, saj je s svojim premoženjem dolžan racionalno razpolagati in skrbeti za poplačilo prevzetih oz. nastalih obveznosti, tudi taksnih obveznosti. Tudi dolgovi iz preteklosti in prevzete kreditne obveznosti so zato pri presoji gmotnega položaja lahko upoštevane le v omejenem obsegu.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 141/2-3, 141/2-5, 221c, 221d.
postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - zunajsodni dogovor dolžnika z upniki - prestrukturiranje obveznosti - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - izpodbijanje sklepa - procesne ovire za vodenje postopka - opustitev predložitve listin - izjava dolžnika v notarskem zapisu
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa.