ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – pristojnost sodišča
Po določbi 2. odstavka 256. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in naslednji) je v primeru zavarovanja s predhodno odredbo po pravnomočnosti sklepa o ugovoru iz 2. odstavka 62. člena ZIZ za vodenje in odločanje na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek. Obravnavana zadeva je bila po pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zato je to sodišče skladno z določbo 2. odstavka 256. člena ZIZ zakonito odločilo o ugovoru tožene stranke zoper sklep o predhodni odredbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni podlage za izdajo predhodne odredbe, saj se v obravnavani zadevi predlog za zavarovanje opira na plačilni nalog, vsebovan v sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen obrazložen ugovor.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016036
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - poškodba pri delu
Tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek zoper prvotoženo stranko (delodajalca), ker mu je prvotožena stranka od leta 2011 dalje protipravno nalagala delo v nasprotju z omejitvami, ki jih je imel kot invalid III. kategorije. Ker je tožnik delo opravljal na lokaciji pri stranskem intervenientu, saj prvotožena stranka ni imela svojega prostora, kjer bi prala avtomobile, mu je bilo s strani prvotožene stranke tudi odrejeno, da je dolžan opravljati delo za stranskega intervenienta. Do škodnega dogodka je prišlo, ko je pri prestavljanju avtomobilske gume na dvorišču stranskega intervenienta utrpel zlom ledvenega vretenca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvotožena stranka tožniku odrejala delo v skladu z zdravstvenimi omejitvami, zato je štelo, da v ravnanju prvotožene stranke ni elementa protipravosti. V zvezi s spornim dogodkom, ko naj bi tožnik na dvorišču stranskega intervenienta po navodilih delavca prestavljal avtomobilske gume, kar naj bi bilo v nasprotju z zdravniškimi omejitvami, pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnik tega dne gum ni prestavljal, zato je zaključilo, da ni podana odškodninska odgovornost prvotožene stranke. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik kritičnega dne ni prestavljal gum po navodilu delavca, je neustrezno obrazložena, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. To pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zaradi nepravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik spornega dne sploh ni prestavljal gum za stranskega intervenienta, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je delo s prestavljanjem gum pomenilo delo v nasprotju z omejitvami, ki jih je imel tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
podjemna pogodba – prenehanje pogodbe po volji naročnika – odpoved pogodbe – odstop od pogodbe – načelo dispozitivnosti – prosto urejanje obligacijskih razmerij – pogodba za določen čas – odpoved pogodbe pred potekom roka – razlaga spornih določil
Načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij in načelo dispozitivne narave zakonskih določb sta temelja našega obligacijskega prava in se uporabljata tudi v primeru urejanja prenehanja oz. odpovedi pogodbe. Ni razloga, da pogoji za odstop od podjemne pogodbe in njegove posledice ne bi smele biti predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – DEDNO PRAVO
VSL0084247
ZVSPBNO člen 15, 20, 20/6. ZD člen 132. OZ člen 184, 184/1. ZOR člen 204. ZPP člen 81, 81/5, 359, 454, 454/1.
odškodnina zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – pogoji za odškodnino – odločitev o nadzorstveni pritožbi – obvestilo predsednika sodišča – pravica do odškodnine za nepremoženjsko škodo kot osebna pravica – nepodedljivost osebnih pravic – procesna legitimacija dediča – zavrženje tožbe – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka – prepoved spremembe na slabše – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – izdaja odločbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje
Morebitna odškodnina za nepremoženjsko škodo, do katere bi bila kot stranka upravičena zaradi nerazumno dolgega izvršilnega postopka, ki je tekel zoper njo, v trenutku njene smrti ni bila del njene zapuščine. V materialnopravnem smislu torej ni mogla preiti na tožnico kot njeno dedinjo. Tožnica v tem postopku po materialnem pravu ni prava upnica.
OZ člen 574, 574/2. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2.
posojilo – posojilna pogodba – rok za vračilo posojila ni določen – pravica do izjave – neudeležba na naroku za glavno obravnavo
V konkretni zadevi rok za vračilo posojila med strankama ni bil določen.
V primeru, ko pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in tega tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, velja, da mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0072551
ZGD-1 člen 50, 50/2, 52. ZNP člen 37. ZIZ člen 4, 20a, 20a/3, 21. ZPPIPP člen 432, 432-3. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
sodno imenovanje poslovdje v družbi z omejeno odgovornostjo – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – pravni interes – izvršljivost notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti – vročanje – predprocesna vročitev – priporočena poštna poišiljka – neuspel poskus vročitve – udeleženci postopka izbrisa
Predlog za imenovanje poslovodje preko sodišča lahko po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Pravni interes je podan, če se predlagatelj nahaja v negotovosti, ki bo s sklepom o imenovanju odstranjena. Predlagatelj mora torej izkazati, da bo lahko z zase ugodno odločitvijo v tem postopku uresničil svoje pravno zatrjevano upravičenje, ki ga je primarno izrazil z možnostjo vložitve predloga za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa v skladu z 20.a in 21. členom ZIZ.
Če upnik vroča izjavo o zapadlosti terjatve dolžniku s priporočeno poštno pošiljko in pridobi dokaz o neuspelem poskusu vročitve, se šteje, da je bila izjava o zapadlosti terjatve dolžniku vročena (čeprav se je poštna pošiljka vrnila upniku), obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve pa se šteje za dokaz zapadlosti terjatve iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ
spor majhne vrednosti – priznanje dejstev – dokazovanje – dokazna ocena
Očitek pritožnice, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo direktorja tožene stranke, je protispisen. Sodišče prve stopnje je namreč v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe jasno navedlo, da dokaznega predloga z zaslišanjem stranke (ter prič) ni izvedlo, ker tožena stranka dejstev, o katerih naj bi omenjeni izpovedovali, bodisi ni zanikala bodisi jih je zanikala brez navajanja razlogov, zato jih je štelo za priznana.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – priposestvovanje – predpogodba – prenos lastninske pravice – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
ZVEtL v 4. členu določa, kakšen mora biti pravni naslov, in sicer med drugim določa, da gre za listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Predpogodba s 17. 2. 1991 glede na naziv in vsebino ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice pritožnikov na spornem stanovanju. Iz vsebine pogodbe sicer izhaja, da predlagateljica in F. F. prodajata stanovanje udeležencema in višina kupnine – 117.000 DEM. Vendar iz nje ni mogoče razbrati, da prenašata lastninsko pravico na tem stanovanju, temveč da bo (v bodoče) prišlo do sklenitve nove pogodbe (ob plačilu kupnine) oziroma da je razlika kupnine predmet posebne pogodbe, po kateri bosta kupca dobila dokumente lastništva. Potrebna je bila torej sklenitev nove (kupoprodajne) pogodbe, s katero bi se prenesla lastninska pravica.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 192, 192/4, 193, 193/1, 194, 194-2.
prisilna poravnava – nepredložitev poziva upnikom za vpis in plačilo delnic oziroma nominalnih zneskov osnovnega vložka k obvestilu o sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja – prekluzivni rok – načelo hitrosti postopka – potrebna skrbnost – posledice nepravočasno opravljenih procesnih dejanj – ustavitev postopka prisilne poravnave
Poziv upnikom za vpis in plačilo delnic z vsebino iz 193. člena ZFPPIPP ni „en papir“, kot to navaja pritožnik, ampak gre za procesno dejanje, ki ga mora sodišče v roku treh dni od predložitve objaviti (2. točka 194. člena ZFPPIPP). Od objave poziva teče rok za vpis novih delnic oziroma poslovnih deležev (drugi odstavek 193. člena ZFPPIPP). Brez navedenega poziva ukrep spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ne more biti izveden.
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza – trditveno in dokazno breme – znižanje tožbenega zahtevka v pritožbi
Tožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati podatke o vzrokih za njegovo bolezen. V skladu z 212. členom ZPP je bilo na tožniku dokazno breme za dokazovanje vzročne zveze med zatrjevanimi ravnanji toženca in domnevno škodo. Čeprav je sodišče opravilo materialnopravno procesno vodstvo in ga pozvalo, da poda ustrezno dokazno ponudbo za svoje trditve, tožnik ni predlagal dokazov za ugotavljanje vzročne zveze med toženčevim ravnanjem in zatrjevanimi duševnimi bolečinami zaradi bolezni in njenega poslabšanja.
Kontragarancija sama po sebi nima kakšnih posebnih pravnih značilnosti, ki bi jo razlikovale od garancije, zato tudi ni posebej urejena v zakonu. Pravna ureditev, ki velja za garancijo, zato načeloma velja tudi za kontragarancijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079584
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/1-a, 121, 121/1, 121/1-g, 122a. ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 227, 227/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - evropski patent - slovenski patent za izdelek - s patentom zavarovan izum - kršitev patenta - kršeči izdelki - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - začetek kršitve patenta - trajanje kršitve - trenutek prenehanja kršitve - splošno pravilo glede dokaznega bremena - porazdelitev dokaznega bremena - prikrajšanje pravnega položaja ene stranke - sodno naročilo - razkritje dokaznih sredstev nasprotne stranke - dokazi v spoznavnem področju kršitelja - lajšanje procesnega položaja imetnika pravice industrijske lastnine - opustitev predložitve dokazov - načelo proste presoje dokazov - neugodna dokazna ocena - podatki o prodajni mreži - podatki o kupcih - predložitev izvirnikov listin - listine iz notranjega poslovanja - proizvodni nalogi - poročila o izdelavi - višina odškodnine - objava sodbe - namen objave sodbe - pravni interes za objavo sodbe
Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve.
Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pravice industrijske lastnine, da išče kršeče izdelke zgolj za to, da dokazuje nadaljevanje kršitve, če so dokazi v spoznavnem področju kršitelja. 122.a člen ZIL-1 imetniku pravice industrijske lastnine tako bistveno olajšuje procesni položaj. Vse to velja seveda le, če je bila dokazana vsaj prva kršitev.
122.a člen ZIL-1 močno presega prvi odstavek 227. člena ZPP, ker se nanaša na vsakršno dokazno sredstvo in ne le na listine. Še pomembneje kot to pa je, da mora nasprotna stranka predložiti „dokazna sredstva, s katerimi razpolaga“. To pomeni, da lahko sodišče naloži predložitev dokaznih sredstev, ki jih lahko tudi le opiše in jih mu ni treba precizno označiti. Praviloma to niti ni mogoče.
Potem, ko sodišče naloži razkritje dokazov nasprotni stranki, je sedaj ta stranka tista, ki mora prepričati sodišče, da je res predložila vsa razpoložljiva dokazna sredstva. Če dokazov ne bo predložila in za to tudi ne bo navedla opravičljivega razloga, bo to zanjo neugodno. Sodišče bo presodilo predložene dokaze, vendar pa tudi opustitev predložitve dokazov tiste stranke, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov. Sodišče bo sicer odločilo po načelu proste presoje dokazov. Pri tem bo sodišče štelo za dokazano dejstva, ki jih je trdila tožeča stranka, če se je nasprotnik (tožena stranka) izmikala predložitvi verodostojnih dokazov, tožeča stranka pa je sama predložila vsaj tiste dokaze, ki jih (vendarle) ima. Posledica bo neugodna dokazna ocena za samo toženo stranko, ki bo v bistvu pripeljala do obrnjenega dokaznega bremena.
Za odločitev v tej zadevi torej niti ni pomembno, ali je D. GmbH uspelo dokazati, da je prav G. d. o. o. še storila kakšno kršitev po 31. 7. 2009, ali ne, in do kdaj so se kršitve nadaljevale. Odločilno je ravnanje G. d. o. o. po tem, ko je prvostopenjsko sodišče naložilo razkritje dokazov po 122.a členu ZIL-1.
Namen predložitve izvirnikov listin iz notranjega, podjetniškega poslovanja je preizkus pravilnosti obrambnih trditev G. d. o. Po G. d. o. o. sestavljeni zbirniki seveda tega preizkusa niti na načelni ravni ne omogočajo. Nastali so na način, ki si ga je izbrala G. d. o. o. in ga niti D. GmbH niti sodišče ni moglo preizkusiti. Iz tega razloga ne dajejo nikakršnega jamstva, da so v njih zapisane trditve resnične. S takšnim ravnanjem torej sama G. d. o. o. ni v ničemer zadostila svojemu bremenu, ki ga je nosila.
Tudi po prenehanju kršitve pravni interes na objavi sodbe torej ne preneha. Prav tako ne odpade pravni temelj za objavo sodbe. D. GmbH je namreč z zahtevkom na objavo sodbe zahtevala zgolj to, do česar je upravičena po pododstavku g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1.
dediščinska tožba – kasneje najdena oporoka – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – odsvojitev predmetov iz zapuščine – realna subrogacija – denarna vrednost volila – volilo kot osebna služnost
Kasneje najdena oporoka je tožnika določila za oporočnega dediča, toženko (prej zakonito dedinjo) pa kot volilojemnico. Narava sodbe na podlagi dediščinske tožbe je takšna, da ta sodba dejansko nadomesti pravnomočen sklep o dedovanju: tožnik postane dedič, zato mu mora toženka nepremičnino vrniti/izročiti (v primeru njene odsvojitve pa povrniti tisto, kar je prejela kot kupnino), sama pa lahko uveljavlja nujni delež in pravico do volila.
razmerja med starši in otroki – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – pomanjkljivi razlogi – preizkus sodbe
Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku. Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča lahko arbitrarna in da zadostuje sklicevanje na zakonsko normo – 413. člen ZPP. Sodišče mora navesti razloge/okoliščine primera, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da je na mestu odločitev po prostem preudarku.
ZPP člen 105b, 111, 112, 112/1. Sodni red 51, 51/1, 100.
vloga, vezana na rok – pravočasnost prejema vloge – potek roka – vloga, poslana po faksu – normalen tek stvari – tveganje za napake – napake, ki izvirajo iz delovanja stranke – stanje telefaks naprave
Vsaka stranka nosi tveganje za tiste napake, ki bi ji lahko bile abstraktno pripisljive, kar pomeni, da lahko izvirajo iz njenega delovanja. Stanje telefaks naprave na sodišču pa gotovo ne spada v sfero stranke in je zato to napaka pripisljiva sodišču.
upravitelj zapuščine – razlogi za postavitev upravitelja zapuščine – nesoglasje med dediči – naloge upravitelja zapuščine – obseg pooblastila – konkretiziranost predloga za postavitev upravitelja – pooblastilo za registracijo osebnega vozila – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Dedinja bi morala konkretizirano navesti, da želi z avtomobilom tudi razpolagati oz. ga uporabljati, za kar pa bi – upoštevaje odklonilno stališče pritožnic – potrebovala odobritev sodišča. Vloga sodišča je namreč omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja. Naloga upravitelja pa je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006942
ZPP člen 98, 98/5, 101, 101/1.
sklep o izvršbi - zastopanje v postopku - pravno nasledstvo
V skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je ta v postopku dala. Četudi bi imela pravna oseba, ki na zgoraj navedeni način preneha, pravne naslednike, bi moral pooblaščenec, ki bi zastopal tega pravnega naslednika, pridobiti novo pooblastilo slednjega (in seveda izkazati pravno nasledstvo).
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da popis daril, ki je enostranska listina, še ne dokazuje, da je obdarjenec stvari sprejel kot darilo.
Tožnik obsežno navaja, kaj vse je delal skupaj z zapustnikom, kako je pomagal pri pridobivanju na kmetiji in kako je opravil tudi znatna vlaganja v kmetijo. Sodišče prve stopnje je izločitveni zahtevek obravnavalo posebej za obdobje do leta 1980 (do odselitve tožnika) in nato za obdobje od leta 1980 do leta 1996, ko tožnik ni več živel na kmetiji.
popravni sklep – dediči – smrt stranke – procesno pooblastilo – vročanje pooblaščencu – preklic pooblastila
Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega kot tožečo stranko navesti njegove dediče.