razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila 6. 6. 2017, odločba sodišča prve stopnje pa je bila izdana 24. 11. 2017, to je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017. Zato bi tožeča stranka lahko revizijo v tem sporu vložila le na podlagi predhodnega sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Tožeča stranka ni predlagala njene dopustitve, zato revizija v skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP ni dovoljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - nadomestilo plače - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v izreku
Sodišče druge stopnje je za isto obdobje (od 24. 2. 2015 do 23. 11. 2015) tožnici hkrati prisodilo nadomestilo plač v dveh različnih višinah, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - razlika v plači
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je naziv "prvak" vezan na dejansko delo ali na imenovanje oziroma na dosežke, o katerih se odloča v posebnem postopku;
- ali delavec s tem, ko enkrat pridobi naziv "prvak" obdrži upravičenje iz tega naziva tudi po poteku časa, za katerega je imenovan za "prvaka", če še naprej opravlja enako delo;
- ali je delavec upravičen do plačila "prvaka", čeprav ni več "prvak" niti ni razpisa za "prvaka" niti ni v zvezi z njim izdana odločitev, da se ponovno imenuje za "prvaka"?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - davki in prispevki
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da po 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 1. alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 od priznanega zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni potrebno obračunati in odvesti akontacije dohodnine in prispevkov, če priznana odpravnina ne presega desetkratnika povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, in to tudi, če priznani znesek odpravnine presega višino zakonske minimalne odpravnine po drugem v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZDR-1.
starostna pokojnina - pravnomočna odločba - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odmera - učinek za naprej
Odločba o pravici do starostne pokojnine z dne 28. 6. 2000 je postala pravnomočna, zato njene pravilnosti v tem sodnem postopku ni več mogoče presojati. Ker niti 183. člen ZPIZ-2 ali katero drugo izredno pravno sredstvo niti odločba Ustavnega sodišča tožeči stranki ne dajeta pravice do ponovne odmere pokojnine vse od upokojitve v letu 2000 dalje in ker je tožena stranka izvršila odločbo Ustavnega sodišča tako kot glasi, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - vrnitev nazaj na delo - časovna omejitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker je imel tožnik ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje pravico do vrnitve na delo k toženi stranki, je bil njegov zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki utemeljen, čeprav je sicer imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Sodišči druge in prve stopnje bi zaradi jasnosti (ob znanem podatku, do kdaj sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas) sicer lahko obrazložili ali celo odločili, da se presoja o reintegraciji tožnika (in priznanju njegovih pravic iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas) nanaša in omeji le na obdobje od 1. 3. 2017 do 1. 3. 2018, torej na obdobje, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Takšna obrazložitev ali odločitev bi bila celo priporočljiva, saj bi odpravila morebitne dileme o dometu sodne odločitve, vendar pa opustitev te ugotovitve, glede na gornja pojasnila, ne vpliva na pravilnost njunih odločitev.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko vdova uveljavlja ponovno odmero pokojnine za zavarovanca, pokojnega moža, in posledično odmero vdovske pokojnine po tem, ko se je postopek o ponovni odmeri pokojnine, ki ga je začel zavarovanec, pravnomočno končal zaradi njegove smrti in je bil posledično izdan pravnomočen sklep o ustavitvi postopka.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zadostna skrbnost
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj: – ali ugotovitve drugega izvedenca o novih dejstvih, ki pri izvedeniških mnenjih dotlej niso bila ugotovljene oziroma upoštevane, predstavljajo novo dejstvo kot obnovitveni razlog; – ali se lahko nova dejstva, za katera stranka izve kasneje iz izvedenskega mnenja v drugem postopku, upoštevajo kot obnovitveni razlog le, če je stranka že v prvem postopku predlagala več različnih izvedencev; – ali je izčrpanje možnosti predlaganja več izvedencev v postopku predpostavka za izkazovanje zadostne skrbnosti v smislu drugega odstavka 395. člena Zakona o pravdnem postopku?
ZDR-1 člen 87, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1. ZPP člen 380, 380/2
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - krivda - namen - dejanski razlog
Kadar je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, morajo biti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedene okoliščine in dejstva, iz katerih to izhaja, ali na podlagi katerih je mogoče sklepati na njegov obstoj. To v konkretnem primeru pomeni, da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali je bilo tožniku izrecno očitano, da je ravnal z namenom, pač pa je odločilnega pomena, ali to vendarle dovolj jasno izhaja iz opisa okoliščin in dejstev o njegovem ravnanju, oziroma ali ta opis omogoča takšno sklepanje. Pri presoji zakonitosti takšne izredne odpovedi sodišče ugotavlja, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, da pomeni udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo in opravljanje podpornih nalog po lastni iniciativi nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku?
Zakon jasno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja (drugi odstavek 13. člena ZDR-1). V tovrstnih primerih civilna pogodba dejansko predstavlja navidezno pogodbo, ki že na podlagi splošnih pravil civilnega prava nima pravnega učinka med strankama oziroma velja, kadar navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (50. člen OZ). Ker je v 18. členu ZDR-1 vzpostavljena zakonska domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, je bistveno, kakšna je dejanska vsebina pravnega razmerja med strankama in ne, kakšen formalni, pisni izraz/obliko (če sploh) sta stranki njunemu razmerju dali.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za razveljavitev - pravica do pritožbe - sojenje v razumnem roku - ugotavljanje dejstev
Iz sklepa o razveljavitvi ni razvidno, da bi pritožbeno sodišče opravilo presojo med pravico do pritožbe in pravico do sojenja v razumnem roku. Prav tako nižjemu sodišču ni dalo napotkov, katera dejanja, ki so zaradi napačne materialno pravne presoje izostala, naj v ponovljenem postopku izvede. Glede na okoliščine primera, ki ne zahteva obsežnejšega ugotavljanja dejstev, lahko navedeno pomanjkljivost odpravi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka ter odloči v zadevi.
ZDR-1 člen 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 347, 348, 355, 358
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - reintegracija - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - ugotovljeno drugačno dejansko stanje brez opravljene glavne obravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je s sklicevanjem na zmotno uporabo materialnega prava nedopustno spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje oziroma brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Ocena sodišča druge stopnje, da iz izpovedi zakonitega zastopnika in priče ni razviden porušen odnos med strankama, predstavlja dokazno oceno, ki je drugačna od dokazne ocene sodišča prve stopnje. Toženka je navajala okoliščine, ki naj bi kazale na porušeno medsebojno zaupanje in objektivne okoliščine, zaradi katerih tožnika ne more sprejeti na delo. Ker je sodišče druge stopnje brez obravnave spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje glede porušenega zaupanja in skrhanih medsebojnih odnosov, in ker izpodbijana sodba o objektivnih možnostih sprejeti tožnika nazaj na delo nima razlogov, je revizijski očitek bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - obveznost obveščanja
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da je tožnik izključno odgovoren za nastanek škode, oziroma da njegov soprispevek k nastali škodi znaša najmanj 90%. Tožnik je pred nezgodo spornega dne ravnal enako, kot so običajno ravnali on in ostali delavci. S strani nadrejenih ni bil opozorjen, da se v času predaje izmene oziroma prejemanja navodil za delo ne sme zadrževati na transportni poti, izmenovodska miza pa je bila postavljena preblizu te poti. V času škodnega dogodka se tožnik tudi še ni obrnil od izmenovodske mize, z namenom, da bi prečkal transportno pot, kar bi lahko kazalo na njegovo premajhno skrbnost (voziček je tožnika zadel v peto leve noge). Nesreči pri delu pa je v veliki meri botrovalo tudi ravnanje delavca, ki je upravljal z vozičkom, saj svojih sodelavcev (med njimi je bil tudi tožnik) ni opozoril, da se jim približuje, čeprav jih je videl. Obveznost zagotovitve pogojev za varnost in zdravje pri delu je na delodajalcu (43.člen ZDR; 5. člen ZVZD-1). Namen drugega odstavka 34. člena ZDR je v tem, da tudi delavec v skrbi za svoje življenje, zdravje in varnost seznani delodajalca z morebitnimi nevarnostmi (enako velja za možnost nastanka materialne škode), ki bi lahko vplivale na te dobrine in da delodajalec v posledici tega obvestila sprejme ustrezne ukrepe za odstranitev (ali vsaj za čim večje zmanjšanje) te nevarnosti. Če pa delodajalec ne spoštuje svojih obveznosti iz 43. člena ZDR oziroma 5. člena ZVZD-1 (prva toženka je v nasprotju s predpisi o varnem opravljanju dela nepravilno organizirala delo oziroma je dopuščala, da se delo opravlja na nepravilen in nevaren način, čeprav bi ga lahko organizirala drugače, s čimer bi se lahko izognila škodnemu dogodku) in je zato prišlo do nesreče pri delu, delavcu ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode le zato, ker delodajalca ni še posebej obvestil o tej nevarnosti za nastanek škode.