predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - prijava v obvezno zavarovanje - podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko delodajalec delavca prijavi v obvezna zavarovanja za čas, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi oziroma ali je lahko oseba zavarovana le po eni osnovi;
- ali je delavec upravičen do razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja v obdobju, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - zloraba bolniškega staleža - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kako mora ravnati delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav do prvega pregleda pri zdravniku;
- ali sme delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da z dela izostaja zaradi zdravstvenih težav, do pregleda zdravnika, ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu ter ali sme brez izrecne odobritve zdravnika odpotovati v drug kraj?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - pristojni organ
V 283. členu ZGD-1 je določeno, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. Glede na 283. člen ZGD-1 je za pričetek teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločilno, kdaj se je s spornimi ravnanji tožnika, ki jih je tožena stranka štela kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanil predsednik nadzornega sveta tožene stranke. Po tretjem odstavku 20. člena ZDR-1 in v povezavi z 283. členom ZGD-1 je bil namreč za zastopanje delodajalca proti tožniku kot poslovodni osebi (že po samem zakonu) pristojen predsednik nadzornega sveta. Ker drugi odstavek 109. člena ZDR-1 začetek teka tridesetdnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže na trenutek, ko pristojni organ ugotovi razlog za odpoved, in ker ZDR-1 ne določa, da začne ta rok teči znova v primeru, če pride do spremembe osebe oziroma organa, ki nastopa v imenu delodajalca, je zmotno stališče tožene stranke (in tudi sodišča prve stopnje), da je subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči takrat, ko je razlog za to odpoved ugotovil novi direktor tožene stranke.
OZ člen 179. ZPIZ-1 člen 143. ZPIZ-2 člen 403, 429
odmera nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri tem je treba izhajati tudi iz tega, da denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Upoštevanje invalidnine oziroma koristi, ki jo je oziroma jo bo oškodovanec imel od prejemanja invalidnine, je torej le ena od okoliščin pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine, saj ta v določeni meri (večji ali manjši) tudi kompenzira prizadetost oškodovanca. Zato ni pomembno le, kakšna in kako obsežna je ta prizadetost (torej narava in stopnja prizadetosti), temveč je lahko pomemben tudi razlog za priznanje invalidnine (torej ali je ta priznana za isto vrsto telesne okvare kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00029569
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58. ZUS-1 člen 2. ZPP člen 25
spor o pristojnosti - osebna asistenca - socialno sodišče - upravno sodišče
Odločba centra za socialno delo o pravici do osebne asistence je dokončen upravni akt, zoper katerega je sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu zagotovljeno v upravnem sporu.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - stopnja izobrazbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve tožniku štelo, da je pogoj stopnje zahtevane strokovne izobrazbe izpolnjen, če se za ponujeno zaposlitev zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi.
nedovoljen predlog za dopustitev revizije - stroški postopka
Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan v smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP, je tisti sklep, s katerim je sodišče druge stopnje s formalno odločitvijo končalo postopek (npr. sklep o zavrženju prepozne, nepopolne ali nedovoljene pritožbe, sklep o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju in podobno). Med takšne sklepe ne spada sklep o pravdnih stroških, ne glede na to, ali je izdan skupaj z odločbo o glavni stvari ali samostojno, kot v tem primeru.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - ugoditev pritožbi
Vrhovno sodišče pri obravnavanju pritožbe, ki je vložena na podlagi 357.a člena ZPP, ne sme presojati, ali je pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da so podane ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka oziroma, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Nasprotno, izhajati mora iz domneve, da ugotovljene kršitve oziroma pomanjkljivosti dejansko obstajajo, zato presoja le, ali bi te kršitve oziroma pomanjkljivosti pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo.
Iz določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP izhaja, da vrhovno sodišče izda svetovalno mnenje v primeru neenotne sodne prakse višjih sodišč in (kumulativno) odsotnosti sodne prakse vrhovnega sodišča glede uporabe nekega pravnega pravila. A contrario to pomeni, da pogoji za svetovalno mnenje niso izpolnjeni v primerih, če je sodna praksa višjih sodišč enotna, če sodne prakse višjih sodišč glede uporabe nekega pravnega pravila sploh še ni, pa tudi v primerih, ko sodna praksa višjih sodišč ni enotna, obstaja pa praksa vrhovnega sodišča.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Tožena stranka v določbah ZUJF in Aneksa h KP ni imela nobene podlage za takšno razlago pojma „kraj bivališča“, po kateri je toženka upravičena do povrnitve stroškov prevoza iz sosednjega kraja, čeprav ima v kraju bivališča na voljo javni prevoz, če je razdalja med bivališčem in sosednjim krajem manj kot dva kilometra.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vršilec dolžnosti direktorja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje funkcije - imenovanje novega zastopnika
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali javni zavod na funkcijo vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje novega vršilca dolžnosti direktorja v trenutku, ko predhodnemu vršilcu dolžnosti direktorja funkcija še ni prenehala, posledično pa s tem preneha pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas vršilcu dolžnosti direktorja? 2. Ali se določilo, da pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, sklenjena za določen čas do imenovanja direktorja, lahko razlaga na način, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru imenovanja novega vršilca dolžnosti direktorja?
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24, 24/4
javni uslužbenec - sprememba kraja opravljanja dela - premestitev
Določitev nove lokacije skladno z dogovorjeno širšo opredelitvijo kraja opravljanja dela, kjer naj bi tožnica opravljala delo, se ne šteje za premestitev tožnice v smislu določb ZJU. Širša opredelitev kraja opravljanja dela v tožničini pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu je toženi stranki omogočala, da tožnici določi kraj opravljanja dela v prostorih Finančnega urada A. oziroma dislociranih enotah tega urada (kot je bilo že ugotovljeno, je v S. kot eni od teh dislociranih enot tožnica delo tudi dejansko opravljala). Glede na to je bila določitev kraja opravljanja dela v izpodbijanih sklepih ustrezna, saj tožena stranka glede na ugotovljena dejstva omejitev iz ZJU in KPND ni bila dolžna upoštevati.
obnova postopka - novo izvedensko mnenje - novo dejstvo - nov dokaz
Stališče tožnice, da gre v takem primeru za nov dokaz, ni pravilno. Če namreč stranka glede iste dokazne teme (ki se v tej zadevi nanaša na vprašanje razsodnosti toženca) predlaga novega izvedenca, to ne predstavlja novega dokaza, temveč predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že izveden. Tudi izhodišče revizije, da naj bi v takem primeru šlo za novo dejstvo, ni pravilno. Sklicuje se namreč na mnenji dveh izvedencev, vendar je enačenje teh mnenj z novim dejstvom napačno, saj drugačno izvedensko mnenje predstavlja le novo (drugačno) strokovno oceno o razsodnosti (prištevnosti) toženca, ki bi jo bilo tudi sicer treba najprej soočiti z dosedanjim izvedenskim mnenjem (in različnimi mnenji izvedencev v številnih postopkih, v katerih je udeležen toženec).
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s stališčem, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen, ker je "moral opravljati tudi druge odrejene naloge" oziroma "imel določene omejitve in dolžnosti", ne da bi opredelili vsebino nalog, dolžnosti in omejitev, oziroma ne da bi opredelili, zakaj predstavljajo opravljanje dela za delodajalca; - ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se strinja z dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene; - ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi jutranji postroj za dvig zastave, večerno srečevanje in informiranje v bivalnih prostorih pripadnikov, vedenje, kje se pripadniki nahajajo in prisotnost osebnih telefonov vplivajo na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomeni opravljanje dela za delodajalca oziroma pomeni, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen.
sklep o popravi - stroški postopka - odvetniška tarifa
Sklep o popravi je sklep procesne narave in v njem do uporabe materialnega prava sploh ne pride. Izpodbijati ga je mogoče le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker tožnik uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava, vendar tudi to neutemeljeno, saj je sodišče dolžno uporabiti tisto vrednost odvetniške točke, ki velja v času odločanja.
delegacija pristojnosti - drug tehten razlog - sodnik porotnik
Le dejstvo, da je tožnik porotnik na Delovnem sodišču v Kopru po ustaljeni sodni praksi ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namreč ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse relevantne dokaze (ki jih je tudi dokazno ocenilo), le sklicevanje na načelo ekonomičnosti postopka in na pravico strank do pritožbe nista okoliščini, ki bi zadoščali za obrazložitev glede vračanja zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poleg tega sodišče druge stopnje tudi ni obrazložilo svoje odločitve glede tehtanja med tem, zakaj sta okoliščini za razveljavitev sodbe (zadostna trditvena podlaga in očitana bistvena kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) takšni, da onemogočata izvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje glede na 354. in 355. člen ZPP.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved večjemu številu delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja
Revizija se dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti delodajalca o izvedbi ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanj delovnega razmerja v postopku odpovedi večjemu številu delavcev.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Ker toženka v predlogu niti ni navedla, kakšen pogodbeni odnos obstaja med Delovnim sodiščem v Celju in tožečo stranko, pri čemer ta pogodbeni odnos ne izhaja niti iz listin, ki jih je toženka priložila predlogu, in ker niti iz pojasnila Finančno računovodske službe Delovnega sodišča v Celju ne izhaja, da ima Delovno sodišče v Celju pogodbeni odnos s tožečo stranko, Vrhovno sodišče ugotavlja, da toženka ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
ZDR-1 člen 126, 126/2. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92. KPJS člen 45, 45/2
nadurno delo - plačilo nadur - izračun
Plačilo za nadurno delo pomeni plačilo, kakršnega bi delavec v tistem obdobju prejel za delo, opravljeno v rednem delovnem času (kar v konkretnem primeru pomeni osnovno plačo, povečano vsaj za dodatek za skupno delovno dobo in dodatek za delovno uspešnost ter pogojno, ob upoštevanju stališč iz prejšnje točke obrazložitve, dodatek za stalnost), razen tega pa mu pripada še dodatek za nadurno delo, v višini 30 %, ki pa se odmerja zgolj od osnovne plače.