nadurno delo - trditveno in dokazno breme - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera tožnica v zvezi z zahtevkom za plačilo nadurnega dela zadostila pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Zgolj predvidevanje, da bo v sporu predlagan določen dokaz (npr. zaslišanje zdravnika, ki za sodišče izvaja storitve s področja medicine dela), glede katerega v tožbi tudi ni nobenih trditev, ne more biti razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Zoisova štipendija - sofinanciranje iz javnih sredstev - državno tekmovanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanja "Matemček", ki je potekalo 26. 11. 2022, "Razvedrilna matematika", ki je potekalo 25. 2. 2023 ter "Logična pošast", ki je potekalo 20. 5. 2023, izpolnjujejo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
ZDR-1 člen 61, 62, 62/6, 63. OZ člen 1019, 1019/1. ZUTD člen 163.
dopuščena revizija - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prejemki iz delovnega razmerja - razlika v plači - subsidiarna odgovornost - solidarna obveznost
Pravna podlaga odgovornosti obeh toženk za prejemke tožnika iz delovnega razmerja v okvirih pravnih pravil, ki urejajo začasne napotitve delavcev drugemu uporabniku, je podana tako v primeru, če prva in druga toženka nista izpolnjevali vseh pogojev za zakonito izvajanje te dejavnosti, kot v primeru, če sta to dejavnost prikrivali z navideznimi pogodbami.
Nasprotno stališče bi izvotlilo namen predpisanih pogojev in omejitev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku po Direktivi 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ki je v zaščiti napotenih delavcev in preprečevanju morebitnih zlorab.
Če izhajamo iz zakonske ureditve agencijskega dela, na kateri je tožnik prvenstveno gradil svoj tožbeni zahtevek in sta mu sledili tudi sodišči, ni mogoče spregledati določb ZUTD in ZDR-1, ki se nanašajo na zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, s tem pa tudi ne šestega odstavka 62. člena ZDR-1, po katerem je uporabnik za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren. Glede na navedeno je treba ostati v tem pravnem okviru, vključno s posledicami, ki so zakonsko določene, torej tudi v okviru subsidiarne odgovornosti uporabnika.
Za nastop subsidiarne obveznosti zadostuje, da tožnik proti glavnemu dolžniku (delodajalcu) vloži tožbo, s katero zahteva plačilo prejemkov iz delovnega razmerja, glavni dolžnik pa v roku, ki je v tožbi določen za izpolnitev obveznosti (torej ne s posebno zahtevo pred tožbo), svoje obveznosti ne izpolni. Od tega trenutka dalje nastane tudi obveznost subsidiarnega dolžnika (uporabnika). V takšni situaciji se lahko še pred zaključkom glavne obravnave izpolni pogoj za nastanek obveznosti subsidiarnega dolžnika (uporabnika) in tožnik lahko solidarno toži oba. Njegova obveznost plačila torej ni solidarna od začetka postopka, je pa od trenutka, ko je nastala obveznost delodajalca (agencije) kot glavnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00093105
ZZVZZ člen 31, 31/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 141.
nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - nadomestilo v breme zavoda - osnova za izračun nadomestila - naknadno izplačana plača - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v osnovo za nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela v breme Zavoda šteje tudi poračun plač, ki se nanaša na obdobje, relevantno za obračun nadomestila, čeprav je izplačan po poteku tega obdobja (oziroma v naslednjih koledarskih mesecih ali letih).
ZŠtip-1 člen 24, 24/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5.
Zoisova štipendija - sofinanciranje iz javnih sredstev - državno tekmovanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanje Logična pošast 8-9, ki je potekalo 20. 5. 2023, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
ZŠtip-1 člen 24, 24/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5
Zoisova štipendija - sofinanciranje iz javnih sredstev - državno tekmovanje - institut exceptio illegalis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili institut exceptio illegalis in posledično pri presoji nista uporabili določila 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ker sta zavzeli stališče, da nedopustno oži zakonski pojem "sofinanciranje iz javnih sredstev" iz 24. člena ZŠtip-1;
‒ ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišč nižje stopnje, da sporno tekmovanje izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev že zato, ker poteka v prostorih šole in ga nadzorujejo učitelji in ker prijavnino za tekmovanje krije šola.
ZŠtip-1 člen 24, 24/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5.
Zoisova štipendija - državno tekmovanje - sofinanciranje iz javnih sredstev - institut exceptio illegalis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili institut exceptio illegalis in posledično pri presoji nista uporabili 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ker sta zavzeli stališče, da ta določba nedopustno oži zakonski pojem „sofinanciranje iz javnih sredstev“ iz 24. člena ZŠtip-1;
- ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišč nižjih stopenj, da sporno tekmovanje izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev že zato, ker poteka v prostorih šole in ga nadzorujejo učitelji in ker prijavnino za tekmovanje krije šola.
Podzakonski akt ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Ureditev tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ki dopušča upoštevanje sofinanciranja iz javnih sredstev tudi za pretekla tri leta od aktualnega tekmovanja, je celo ugodnejša od zakonske. S tem, ko predpisuje udeležbo organizatorja tekmovanja na javnem razpisu neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma neposredno zagotovitev financiranja s strani pristojnega ministrstva, pa prav tako ni presežena vsebina ali namen zakonske določbe o sofinanciranju iz javnih sredstev. Nasprotno, gre za podzakonsko ureditev, ki upošteva načelo preglednosti glede porabe javnih sredstev, nenazadnje pa tudi načelo enake obravnave pri porabi javnih sredstev.
Čeprav sta sodišči ob odklonitvi uporabe tretjega odstavka 5. člena Pravilnika poudarili, da je treba vsem potencialnim štipendistom zagotoviti enak položaj, sta s svojim sojenjem storili ravno nasprotno. Namesto, da bi upoštevali jasno določbo Pravilnika, ki zakonito konkretizira zakonsko besedilo in pojma "sofinanciranje iz javnih sredstev" nedopustno ne oži, sta vsebino Pravilnika nadomestili s svojim razlogovanjem oziroma sta vsebino zakonske določbe 24. člena ZŠtip-1 razložili s sklicevanjem na okoliščine, ki sta jih v tem primeru šteli za odločilne. S tem nista upoštevali, da mora biti tudi zaradi pravne varnosti potencialnih štipendistov vnaprej jasno določeno, katero tekmovanje se šteje za sofinancirano iz javnih sredstev, saj le državna priznanja, prejeta na takšnih tekmovanjih, lahko privedejo do priznanja Zoisove štipendije.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ni podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženke glede delitve napitnine med delavce.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - drugi tehtni razlogi - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščin, ki jih tožnik navaja kot razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče uvrstiti med druge tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Svoj predlog namreč utemeljuje z nestrinjanjem z načinom vodenja postopka in z očitkom, da razpravljajoča sodnica postopka ne vodi nepristransko.
dopuščena revizija - pravica do starostne pokojnine - skrb za otroka - odmerni odstotek - namenska razlaga zakona - odklonilno ločeno mnenje
Besedilo 1. člena ZPIZ-2M, da ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, je treba razlagati tako, da je v primeru, ko je mati že uveljavila pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, odločilno dejstvo, ali je ob tem uveljavljala višji odmerni odstotek. Če mati tega ni uveljavljala, ima ob sklenjenem dogovoru to možnost uveljavljati moški.
dopuščena revizija - poslovodna oseba - nagrada za uspešno poslovanje - plačilo za delo - pogodbena pravica - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Tožnik pravilno navaja, da se sporna nagrada nanaša na plačilo za delo, ki ga določa 126. člen ZDR-1, ob tem pa spregleda, da je šlo v njegovem primeru za sklenitev posebnega dogovora glede plačila za delo poslovodni osebi, kot ga predvideva 73. člen ZDR-1, in ne za kogentno ureditev, ki "običajnega" delavca ščiti pred nedopustno odpovedjo pravicam iz delovnega razmerja.
ZIS člen 91. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 73.
delitev napitnine - podjetniška kolektivna pogodba - dogovor o ključu delitve - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da toženka tožniku ni dolžna plačati razlike plače iz naslova napitnine oziroma odškodnine za premoženjsko škodo.
odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi s presojo o prenehanju potreb po opravljanju dela tožnika pri toženki pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede na pisno obrazložitev dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 309, 309/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izvensodna poravnava - pravice iz delovnega razmerja
Ne glede na določbo prvega odstavka 309. člena ZPP, ki govori o okrajnem sodišču, je za sklenitev sodne poravnave, ki se nanaša na ureditev razmerij iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, pristojno delovno sodišče, ki je stvarno pristojno za reševanje takšne zadeve.
ZDR-1 člen 91, 91/5, 112, 112/1, 112/2. ZSDU člen 56, 67.
dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - član sveta delavcev - posebno varstvo pred odpovedjo - ustrezna zaposlitev
S sklicevanjem na kršitev 112. člen ZDR-1 tožnik v reviziji (in tudi že pred tem) ne uveljavlja, da bi bilo treba to določbo v primeru, ko delavec odkloni podpis novo ponujene pogodbe o zaposlitvi, tolmačiti tako, da bi morala toženka kljub temu pridobiti soglasje sveta delavcev za njegovo odpoved. Določba je tudi sicer pojmovno jasna: soglasje sveta delavcev se ne zahteva v primeru odpovedi iz poslovnega razloga članu sveta delavcev, če delodajalec temu delavcu ponudi ustrezno zaposlitev pri delodajalcu, ta pa jo odkloni.
Toženka tožniku ni znižala plače, saj mu je v ponujeni pogodbi o zaposlitvi za čas trajanja mandata v svetu delavcev namesto osnovne mesečne plače za 30. plačni razred ponudila plačo za isti plačni razred kot po odpovedani pogodbi o zaposlitvi (34. plačni razred). Takšna določitev plače je v skladu s 67. členom ZSDU. Po drugem odstavku 112. člena ZDR-1, članu sveta delavcev ni zagotovljena enaka plača še eno leto po prenehanju članstva, temveč se enoletno podaljšano varstvo po tej določbi nanaša le na varstvo pred odpovedjo. Varstvo plače torej ni zagotovljeno še v času po prenehanju mandata.
Sodišči nižje stopnje sta pravilno uporabili določbo 67. člena ZSDU o prepovedi manj ugodnega in podrejenega položaja in določbo 56. člena ZSDU, po kateri člani sveta delavcev ne smejo biti ovirani oziroma jim ne sme biti onemogočeno opravljanje njihovih aktivnosti v svetu delavcev, kot tudi ne njihovo redno delo. Toženka namreč ni zanikala tožnikovega članstva v svetu delavcev in mu je tudi v ponujeni pogodbi o zaposlitvi zagotovila vse pogoje za opravljanje funkcije člana sveta delavcev.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na 29. člen Podjetniške kolektivne pogodbe, po katerem je delavec lahko razporejen le na delovno mesto, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ta določba namreč ne vpliva na zakonsko možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Instituta razporeditve (ki ga ZDR-1 ne pozna več) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe sta različna delovno pravna instituta, ki ju ni mogoče enačiti.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Čeprav se spor nanaša na delovno razmerje, je ključno, da toženka ni tožničin delodajalec. Zato ne gre za delovni spor, ampak za spor o premoženjskopravnem zahtevku v smislu 30. člena ZPP.