predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - ugotovitev razloga za odpoved
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali teče rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi od trenutka, ko ugotovi razlog za izredno odpoved posebna služba predstojnika državnega organa ali pa je vedno vezana na trenutek, ko za razlog izve predstojnik osebno.
Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki.
Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko.
Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji nastanitve in plačili), ne morejo zahtevati enakega obravnavanja glede plačila nege kot zavarovanci, ki so dobili nastanitev v domu, ki je del javne mreže institucionalnega varstva. Kot navedeno ni pomembno le, da je pravica do nege zagotovljena iz obveznega zavarovanja, temveč tudi, kdo jo izvaja. Položaji v zvezi s tem so različni.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zasebno druženje s predstavniki družb, ki pri delodajalcu sodelujejo v postopkih javnega naročanja - zavrnitev predloga
delegacija pristojnosti - razlog smotrnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Navedbe, da so o sporu med toženko in njenim delodajalcem (mestno občino) poročali mediji in pavšalne navedbe, da naj bi šlo za razvpit primer, obremenjen z lokalnimi predsodki in vplivi (ki naj bi segli tudi do sodišča), same po sebi še ne predstavljajo okoliščine, ki bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
Dejstvo, da imata pooblaščenca strank sedež na območju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, samo po sebi še ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Poleg neenotne sodne prakse višjih sodišč in poleg dejstva, da sodne prakse vrhovnega sodišča glede določenega pravnega pravila ni, je pogoj za podajo predloga za svetovalno mnenje tudi v tem, da bi moralo sodišče uporabiti pravno pravilo, glede katerega zatrjuje neenotnost sodne prakse višjih sodišč in neobstoj sodne prakse vrhovnega sodišča. Ta pogoj po presoji vrhovnega sodišča ni izpolnjen.
predlog za dopustitev revizije - nadurno delo - voznik - zavrnitev predloga
Predlagani vprašanji merita na neveljavnost izjave, ker ne gre za dvostranski sporazum. Ker ne gre za vprašanji, ki bi bili pravno pomembni v tem postopku, se predlog zavrne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog - obstoj odpovednega razloga
Splet okoliščin, ki jih je sodišče druge stopnje presojalo le parcialno, kaže na to, da odločitev o ukinitvi delovnega mesta in odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica potrebe po racionalizaciji poslovanja in boljši organizaciji dela. Vsaka od teh okoliščin zase in sama po sebi morda res ne vpliva na zakonitost odpovedi, povezane vse skupaj pa kažejo na navideznost razloga za odpoved.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Sodba sodišča druge stopnje v nasprotju s sodbo sodišča prve stopnje temelji na presoji, da tožnica ni dokazala preseganja pričakovanih rezultatov. Kljub temu in kljub zelo sporni razlagi pravil o dokaznem bremenu, tožnica v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve. V delu, ki se nanaša na naravo terjatve in uveljavljanje sodnega varstva, pa predlog ne navaja relevantnih razlogov o tem, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - institucionalno varstvo
Za odločanje o v reviziji očitanih kršitvah določb postopka je pomembna tudi vsebina pritožbenih navedb tožnic, saj revizijsko sodišče ne more upoštevati tistih revizijskih trditev o bistvenih kršitvah določb postopka (v okviru revizijsko dopuščenega vprašanja), ki jih tožnici nista predhodno uveljavljali v pritožbi. To bi namreč pomenilo neupravičeno preskakovanje pravnih sredstev.
Analiza pritožbenih navedb kaže, da sta tožnici uveljavljali pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se tudi nekatere pritožbene navedbe, ki bi lahko kazale tudi na uveljavljanje kršitev določb postopka, v nadaljevanju zaključijo z očitki o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Na nekaj mestih sta sodišču prve stopnje očitali ne dovolj obrazloženo zavrnitev njunih dokaznih predlogov, vendar se je sodišče prve stopnje do tega opredelilo (v 4., 9., 11.,13.,14.,15. točki obrazložitve), te razloge pa je potrdilo sodišče druge stopnje zlasti v 25. in 26. točki obrazložitve. V pritožbi razen sklicevanja na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in neobrazloženost torej ne zasledimo opredeljenega uveljavljanja kršitve njune pravice do izjave. Tožnici v pritožbi tudi nista navedli, da sodišče ni uporabilo kakšne od določb ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, in kako je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
S prvima dvema vprašanjema toženka sprašuje o pravilni uporabi materialnega prava, vendar v nadaljnji obrazložitvi tega, zakaj je sodišče ti dve vprašanji rešilo nezakonito (kot obvezni sestavini predloga po četrtem odstavku 367.b člena ZPP), tega ne navede, temveč mimo postavljenih vprašanj očita sodišču prve in druge stopnje napačno dokazno presojo, kar ni dovoljen revizijski razlog. Smiselno se obrazložitev toženkinih očitkov v zvezi s prvima dvema vprašanjema nanaša tudi na uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka, ki pa jih le navrže in ne konkretizira. Zadnji dve vprašanji sta obrazloženi splošno in brez okoliščin, ki bi (tudi upoštevajoč institut mobinga) kazale na pomembnost teh vprašanj. Obenem predlog s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča RS Up 511/2017 zgreši relevanten pravni kontekst problematike, ki je bila obravnavana v tej zadevi in v citirani odločbi Ustavnega sodišča RS.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec v primeru vročanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z osebno vročitvijo v prostorih delodajalca, po tem, ko je delavec odklonil prevzem odpovedi, ravnati v skladu s 144. členom ZPP in odpoved pustiti na delavčevem delovnem mestu z ustreznim zaznamkom.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog - obstoj odpovednega razloga
Splet okoliščin, ki jih je sodišče druge stopnje presojalo le parcialno, kaže na to, da odločitev o ukinitvi delovnega mesta in odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica potrebe po racionalizaciji poslovanja in boljši organizaciji dela. Vsaka od teh okoliščin zase in sama po sebi morda res ne vpliva na zakonitost odpovedi, povezane vse skupaj pa kažejo na navideznost razloga za odpoved.
ZPP člen 17, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Ker tožnica v sporu vtožuje od toženca plačilo odškodnine za škodo, ki jo je toženec kot direktor tožničinega delodajalca povzročil tožnici s kaznivim dejanjem kršitve njenih temeljnih pravic iz delovnega razmerja, ta spor ne spada med spore, ki so opredeljeni v prvem odstavku 5. člena ZDSS-1. Za reševanje tega spora je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - kriteriji
Kriterija trajanja delavčeve zaposlitve ni mogoče razlagati tako, da se pri tem upošteva tudi obdobje s sodbo sodišča priznanega trajanja delovnega razmerja. Pri trajanju delavčeve zaposlitve se upošteva čas od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu do njenega prenehanja (ali odpovedi), pri obsegu pravic, ki jih je delavec uveljavil do prenehanja delovnega razmerja pa čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali odpovedi do sodne razveze.
predlog za dopustitev revizije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zavrnitev predloga
Predlagana vprašanja v zvezi z utemeljenostjo odpovednega razloga in odmero denarnega povračila niso pomembna pravna vprašanja, zato se predlog za dopustitev revizije zavrne.
OZ člen 191, 191/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2008) člen 22, 22/1, 22/2, 32, 32/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
ZPP člen 367a. ZDR člen 141, 147, 147/1, 154. ZDCOPMD člen 2b, 3. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 - Izjava člen 2, 2/3.