ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/2, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZAID člen 58.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Spor o izročitvi izjave o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki jo mora pod pogoji, določenimi v področnih predpisih, podati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni delovni spor v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Za ta spor je pristojno okrajno sodišče.
Dne 12. 1. 2022 je stopil v veljavo ZST-1D, s katerim je prišlo glede sodnih taks v delovnih sporih do večjih sprememb. V 30. členu ZST-1D, ki se nanaša tudi na plačilo sodne takse po tar. št. 2331, je spremenjena Opomba 2.3, ki se v a točki sedaj glasi: "Takse ne plača delavec kot tožnik v individualnih delovnih sporih premoženjske narave". Iz navedenega sledi, da je bila sodna taksa za vložitev predloga za dopustitev revizije tožniku odmerjena neutemeljeno.
Delavec, ki mu je bila nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust tudi za leta, ki sledijo letu, v katerem je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej za celotno obdobje priznanega delovnega razmerja, ki je kasneje prenehalo (v tem primeru s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi).
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
solidarnostna pomoč - razlaga kolektivne pogodbe - rok za uveljavljanje pravice - članstvo v sindikatu
Roka za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči iz 13. člena Aneksa/2012 h KPND in 6. člena Aneksa/2013 h KPND sta materialnopravna prekluzivna roka. Rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči za tožnika v primeru naravne nesreče teče od nastanka škode in ne od njegove seznanitve z višino škode.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje se pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave do spornih vprašanj, na katera je opozorila tožena stranka v odgovoru na tožbo in tudi v pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave, ki predstavljajo relevantno pravno celoto, še ni opredelilo. Kolikor bi na ta sporna vprašanja prvič odgovorilo šele sodišče druge stopnje po izvedenem postopku, v katerem bi obravnavalo dokaze, ki bi bili prvič izvedeni šele na pritožbeni obravnavi, bi s tem odvzelo strankam pravico do pritožbe.
ZSV člen 55, 57a. ZZ člen 29, 29/3. ZSDU člen 1, 1/3, 48, 50. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - kolektivni delovni spor - odpoklic - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet Centra za socialno delo Ljubljana niso upoštevna pravna podlaga za izvedbo odpoklica člana Sveta.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna materialnopravna presoja, da tožnik ni upravičen do odškodnine zaradi nezmožnosti koriščenja neizrabljenega letnega dopusta za leto 2017.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je pri določitvi višine povračila stroškov prevoza za službeno potovanje in dnevnic upoštevalo določbe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Pravica do odmora ni kršena že samo zato, ker delavcu ni zagotovljena zamenjava za čas odmora in tudi ne, če je delavec med odmorom na delovnem mestu, v bližini delovnega mesta oziroma odmor izrabi prav na delovnem mestu. Pomembno je, ali je bila glede na intenzivnost zavez med delom in pogostost intervencij vpetost neformalnega dežurnega v delo ponoči, ob vikendih in praznikih, ko po izpovedi vseh prič količina in intenziteta dela ni bila enaka kot podnevi, takšna, da izraba odmora med delovnim časom ni bila mogoča.
ZObr člen 98c, 98c/1. ZSPJS člen 3, 3/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 10.
dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja - slovenska vojska - napotitev v tujino
Minister skupaj z Generalštabom Slovenske vojske oceni, ali so razmere v državi napotitve, tudi v primerjavi z razmerami v drugih državah, v katere napotuje Republika Slovenija pripadnike Slovenske vojske, take, da upravičujejo določitev katerega od dodatkov iz Uredbe. Razmer bivanja in delovanja ni mogoče presojati parcialno, z upoštevanjem le okoliščin konkretnega območja, pač pa je treba konkretne okoliščine umestiti v okvir celostnega pregleda razmer v državah napotitve. Ravno zato je lahko odločitev, ali razmere na območju bivanja in delovanja narekujejo plačilo dodatka, lahko le v pristojnosti ministra, ki ima celosten pregled nad njimi.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - začasno in občasno delo
Institut začasnega ali občasnega dela je urejen v členih 27.a do 27. g člena ZUTD. Začasno ali občasno delo je v prvem odstavku 27.a člena opredeljeno kot posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upravičencem, v tretjem odstavku 27.a člena pa je izrecno določeno, da v sporih med delodajalcem in upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji
Bistvo načela neposrednosti je, da odloči o zadevi tisti sodnik, ki je sodeloval na glavni obravnavi, na kateri so bili izvedeni dokazi, ki so bili relevantni za ugotavljanje odločilnih dejstev. Temu je namenjena tudi pritožbena obravnava, po zaključku katere sodišče druge stopnje na podlagi dokazov, ki jih samo izvede (bodisi ponovno, bodisi prvič - drugi odstavek 347. člena ZPP; prvi odstavek 355. člena ZPP), ugotovi drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje oziroma spremeni njegovo dokazno oceno.
Zahtevek za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje predstavlja uveljavljanje terjatve, ki ni klasična terjatev iz delovnega razmerja, saj obveznost vključitve in posledično plačila prispevkov itd. ureja ZPIZ-2, ki izhaja iz pojma zavarovanca in pravic na socialnem področju. Obenem tudi prispevek iz poklicnega zavarovanja ne predstavlja dela plače ali drugega prejemka delavca, torej terjatve iz tega naslova. Kljub temu je prav delodajalec tisti, ki je potencialni zavezanec za plačilo, in sicer zaradi dela delavca na posebno težkih in zdravju škodljivih delih ali opravljanja dela, ki ga po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Opravljanje takšnega dela pa je tudi bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi. Zato je tudi terjatev za plačilo prispevkov (ki jo kot edino terjatev uveljavlja tožnik v tem sporu) mogoče šteti med denarne terjatve iz delovnega razmerja v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1.
Sporno pa je, ali lahko delavec uspešno uveljavlja denarno terjatev, če mu pravica še ni bila priznana, ali pa mora najprej zahtevati notranje varstvo pri delodajalcu za priznanje pravice in šele za tem na sodišču, kot to določata prvi in drugi odstavek 200. člena ZDR-1, in kar predstavlja posebno procesno predpostavko za sodno varstvo. Tudi za ta primer velja podobna obrazložitev kot zgoraj - čeprav ne gre za klasično neizpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja ali kršitev klasičnih pravic iz delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 200. člena ZDR-1, je tudi v tem primeru izpolnjevanje obveznosti do prijave v zavarovanje in sklenitev ustrezne pogodbe (in šele posledično plačevanje ustreznih prispevkov) potencialna kršitev dolžnosti delodajalca v razmerju do delavca (v delovnem razmerju), ki jo delavec uveljavlja najprej pri delodajalcu in šele po tem na sodišču. Pri tem tudi zahteva za uveljavljanje takega varstva pri delodajalcu in šele po tem na sodišču ni v nasprotju z namenom takšne ureditve v primeru neizpolnjevanja klasičnih obveznosti iz delovnega razmerja ali kršitev pravic.
Pretežni del vprašanj v predlogu tretje toženke se nanaša na odločitev sodišča zoper prvo toženko, v ostalem, v kolikor se predlog nanaša na odločitev o denarnih zahtevkih, pa je tretja toženka s pritožbo v celoti uspela. Glede na to tretja toženka ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.