ZPP člen 18, 24, 24/3, 25, 25/1. ZS člen 104, 104/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zavrženje predloga
V tej zadevi se je Delovno sodišče v Kopru s sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. O pravni pravilnosti tega sklepa je odločalo Višje delovno in socialno sodišče in ga je potrdilo.
Ker je Višje delovno in socialno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pristojnosti med Delovnim sodiščem v Kopru in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vezano na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča. Ker je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kljub temu sprožilo spor o pristojnosti med njim in Delovnim sodiščem v Kopru, je tak predlog nedovoljen.
predlog za dopustitev revizije - imenovanje ravnatelja - delovne izkušnje - vzgoja in izobraževanje - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni zgolj delovne izkušnje, pridobljene v zavodih na področjih iz 1. člena ZOFVI in torej javno veljavne programe vzgoje in izobraževanja, za izvajanje katerih so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov v skladu z ZOFVI, ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni tudi druge delovne izkušnje s področja vzgoje in izobraževanja, torej tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - odpovedni rok - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavec ima pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razlogov za takšno odločitev, redno odpoved pa lahko poda kadarkoli. Če delavec v redni odpovedi določi datum, s katerim naj mu preneha delovno razmerje, je bistveno le, da je ob tem spoštovan odpovedni rok, določen za zakonom ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Ta datum je delodajalec dolžan upoštevati in mora delavcu delovno razmerje zaključiti (ter ga posledično odjaviti iz obveznih zavarovanj) z dnem, navedenim v delavčevi redni odpovedi. Le v primeru, če delavec v redni odpovedi ne navede datuma prenehanja delovnega razmerja, se pri določitvi tega datuma upošteva odpovedni rok, določen z zakonom ali dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor
Spora za izstavitev potrdila o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki ga mora pod pogoji, določenimi v ZAID in drugih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, izdati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni mogoče opredeliti za delovni spor.
ZDR člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 172, 172/1. KZ-1 člen 235, 235/1. ZEPDSV člen 3, 7, 7/1, 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje poslovnih listin - stopnjevitost delovnopravnih sankcij
Zakonska definicija kaznivega dejanja tako s pomembnostjo podatka izključuje samodejno kaznivost za prav vsak neresničen podatek; neresničen podatek mora imeti potencialni vpliv na poslovni promet s tretjimi, na samo dejavnost gospodarskega subjekta ali na morebitni davčni nadzor.
Neresnični vpisi minut delovnega časa v evidenco v okoliščinah obravnavanega primera ne predstavljajo pomembnega dejstva z vidika poslovnega prometa oziroma ostalih dveh kazenskopravnih položajev.
Morebitna prekrškovna odgovornost ne pomeni samodejno tudi kazenske odgovornosti. Ravno nasprotno - če je neko dejanje predmet prekrška, potem mora biti inkriminacija toliko bolj poudarjena v kazenski določbi, sicer se šteje, da gre pri prekršku za manjši prestopek, ki ko tak izključuje težjo kazenskopravno posledico.
ZDR-1 člen 142, 143, 151, 151/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1 točka c, 19a/3. ZPP člen 378.
nočno delo - polni delovni čas - letni dopust - efektivni delovni čas
Ker prvi odstavek 142. člena ZDR-1 v delovni čas uvršča tako efektivni delovni čas kot tudi čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela (torej tri različne kategorije) in glede na 143. člen ZDR-1, ki opredeljuje pojem polnega delovnega časa, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je treba v pojem polni letni delovni čas, ki ga navaja 151. člen ZDR-1, šteti vse kategorije, ki sestavljajo delovni čas, torej tudi čas delavčeve upravičene odsotnosti z dela.
Ker je tožnik v letu 2017 delal ponoči manj kot tretjino polnega letnega delovnega časa, ni izpolnjeval pogoja, da se ga šteje kot nočnega delavca, kot ga določa 151. člen ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes za vložitev predloga - utemeljitev predloga - delno zavrženje predloga - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Del vprašanj, ki jih zastavlja toženka v predlogu za dopustitev revizije, se nanaša na odločitev o zahtevku druge tožnice proti toženki (na plačilo zneska 40.019,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi prvi tožnici), vendar je bila njena tožba v tem delu pred sodiščem prve stopnje zavržena, sodišče druge stopnje pa je to odločitev razveljavilo, očitno brez vračanja zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. To pomeni, da toženka nima pravnega interesa za vložitev predloga oz. posledično revizije zoper takšno odločitev. Zato je revizijsko sodišče ob smiselni uporabi določbe 374. člena ZPP predlog za dopustitev revizije, ki se nanaša na odločitev sodišča druge stopnje o zahtevku druge tožnice zavrglo.
V ostalem delu, torej glede pravnomočne odločitve o zahtevkih prve tožnice proti toženki, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP, zaradi česar je ta del predloga zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZPP člen 367a. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnica, namreč da ji pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejela po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - prehodne določbe - denarna nagrada - izplačilo posebne nagrade
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00053288
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - pravna narava terjatve - temelj zahtevka - Direktiva 2003/88/ES
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu ali v njegovi bližini, samo po sebi pa tudi ne zato, ker za čas koriščenja odmora nima zagotovljene zamenjave; pri presoji o dolžnosti delodajalca, da delavcu zagotovi odmor med delovnim časom, je treba upoštevati tudi naravo delovnega mesta in dela delavca, njegovo obremenjenost in dinamiko le te. Ta v nekaterih primerih ni takšna, da delavcu tudi sicer ne bi omogočila odmora med posameznimi opravili.
Kljub zatrjevanemu protipravnemu ravnanju delodajalca mora delavec v sodnem sporu podati tudi dovolj jasne in konkretne trditve o naravi njegovega zahtevka, saj golo sklicevanje na to, da na eni strani zahteva nadomestilo (z nejasno opredelitvijo za kakšno nadomestilo sploh gre), na drugi pa odškodnino za premoženjsko škodo, ne zadošča.
Ker tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
Dopolnitev predloga, ki jo je vložila tožnikova pooblaščenka, ni oblikovana v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj iz te dopolnitve ni razvidno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanj, ki so v njej navedena. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi šlo za katero od vprašanj, ki jih navaja prvi odstavek 367.a člena ZPP. Dopolnitev predloga je po vsebini pravzaprav revizija, v kateri so sodiščema prve in druge stopnje očitane določene bistvene kršitve določb postopka.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - zaposlitev v slovenski vojski - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - izplačilo posebne nagrade - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - prehodne določbe - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
ZPP člen 367a. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
ZSPJS člen 23, 76, 77č, 77e. KPJS člen 46. ZDR-1 člen 144. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 4.
vojaška oseba - straža - neposredni učinek direktive - delovni čas - pripravljenost za delo - Direktiva 2003/88/ES
Dejavnost straže ni potekala v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja, vojaških operacij, posebnega sistema rotacij, izrednih dogodkov ipd., temveč je spadala v "običajno službo" v mirnem času, brez posebnosti, torej ni spadala med posebne (zgoraj navedene) dejavnosti oboroženih sil. To pomeni, da je straža, kot jo je opravljal tožnik, spadala v „običajno službo“ in se Direktiva 2003/88/ES uporablja tudi za ta primer.
Ob uporabi Direktive 2003/88/ES se šteje v delovni čas tudi čas pripravljenosti v okviru straže, v katerem tožnik sicer ni dejansko delal, je pa moral biti v stalni pripravljenosti na določenem kraju in je bil takrat na razpolago delodajalcu, brez možnosti odhoda domov ali kam drugam.
To nadalje pomeni, da v okoliščinah konkretnega primera ureditev 97.č člena ZObr (ki vojaškim osebam, ki opravljajo stražarsko službo, za ure, v katerih ne opravljajo dejanskega dela, določa, da se ne štejejo v delovni čas, ampak kot pripravljenost za delo na delovnem mestu), 97.e člena ZObr (po kateri se pripravljenost na delo ne všteva v število ur tedenskega oz. mesečne delovne obveznosti) in 46. člen KPJS (po katerem se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas) niso v skladu z Direktivo 2003/88/ES. V tem primeru (torej sporu med tožnikom - javnim uslužbencem in Republiko Slovenijo) pa ima navedena direktiva vertikalni neposredni učinek. Zato se je na člen direktive in v zvezi z njim na razlago SEU mogoče sklicevati tudi proti državnemu organu, ki je delodajalec. Velja tudi obratno, in sicer da v takem primeru ni mogoče uporabiti nacionalne zakonodaje, ki je v nasprotju z direktivo.
V ugotovljenih okoliščinah ni mogoče upoštevati določb naše zakonodaje in kolektivne pogodbe, ki izrecno izključujejo vključitev pripravljenosti vojakov v času straže v delovni čas in ki obenem prav za obdobje, ki se ne šteje v delovni čas, predvidevajo plačilo 20% urne postavke osnovne plače. Ob sprejetem zaključku tožnikove pripravljenosti izven delovnega časa po določitvi v naših predpisih ni več mogoče obravnavati tako, temveč kot pripravljenost, ki se šteje v delovni čas. Prav za takšen primer ZObr in KPJS ne določata posebne višine plačila, saj urejata le plačilo pripravljenosti izven delovnega časa.
Zato je v nastali posebni situaciji mogoče upoštevati le splošna pravila o plačilu, ki delavcu (javnemu uslužbencu) pripada za delovni čas. To pomeni, da tožniku pripada plačilo, kot izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi za delo v polnem delovnem času, torej 100 % plačilo osnovne plače oziroma razlika med 100 % in 20 % zneskom osnovne plače tudi za ure v času pripravljenosti, ki se štejejo v delovni čas.