predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za delovno uspešnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede obračunavanja nadomestila plače z upoštevanjem dodatka za delovno uspešnost zaradi povečane pedagoške obveznosti in dodatka za ure razredništva.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - sodnica porotnica kot stranka v postopku - tehtni razlogi za delegacijo
Okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke.
dopuščena revizija - poškodba pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede objektivne odgovornosti druge toženke in glede višine soprispevka tožnika k nastanku škode.
ZZRZI člen 40, 40/6. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - rok za uveljavljanje - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
‒ ali je rok iz tretjega odstavka 13. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti – KPND (Ur. l. RS, št. 40/2012) oz. iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa h KPND (Ur. l. RS, št. 46/2013) prekluziven;
‒ če je odgovor na predhodno vprašanje pritrdilen, kdaj je pričel v konkretnem primeru teči rok za podajo zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči – z dnem nastanka škodnega dogodka ali z dnem, ko je tožnik bil seznanjen z višino škode.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2-14,15. ZDR-1 člen 6.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - prepoved diskriminacije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo kot neutemeljeno
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči prve in druge stopnje stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka v zvezi z izvedbo dokaza z izvedenci in ali sta pravilno uporabili materialno pravo glede ničnosti sporazuma in pogodbe o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - sprememba delodajalca - pristop k dolgu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče odločitev pravilno oprlo na določbo 433. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VS00046204
ZZVZZ člen 34, 34/1, 82. ZPIZ-2 člen 178. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 246. ZPP člen 206, 206/4.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - začasna nezmožnost za delo
Izda se svetovalno mnenje:
Delodajalec v socialnem sporu o začasni nezmožnosti za delo ob sklicevanju na določbe 34. člena ZZVZZ, 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more zahtevati napotitve delavca na invalidsko komisijo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča, da so bile pri preizkusu ocene dela tožnici kršene njene pravice tako, da je bila posledično ocena dela sprejeta nezakonito.
razveljavitev - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pobotni ugovor
Prav zaradi stališča o nezadostni trditveni podlagi sodišče prve stopnje sploh ni izvedlo predlaganih dokazov in ni oblikovalo celotnega abstraktnega dejanskega stanu. Obenem se ob dosedanjih usmeritvah s strani sodišča druge stopnje po vsej verjetnosti odpira tudi odločanje o pobotnem ugovoru, ki ga je v zvezi s tožnikovo terjatvijo podala toženka. Tudi o tem do sedaj ni bil izveden dokazni postopek, ni bila oblikovana dejanska ocena in ni bila opravljena pravna subsumpcija, saj zaradi zavrnitve tožnikovega zahtevka sodišče ni izvajalo postopka v tej smeri.
Če ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Ker je bil predlog za dopustitev revizije vložen po izteku roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP, ga je vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditveno podlago in dokaznim bremenom ter odločitvijo, da je zahtevek utemeljen na odškodninski podlagi;
‒ ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri priznanju dodatnega dneva letnega dopusta;
‒ ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožniku prisodilo odškodnino za letni dopust.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDR-1 člen 114, 114/1, 114/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - delavci pred upokojitvijo
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - slovenska vojska
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali sta sodišči nižjih stopenj kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena in glede oblikovanja dokazne ocene;
– ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker se ni opredelilo do dokazne ocene tožnikovega dela glede na izpovedi priči in listinsko dokumentacijo;
– ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo glede zagotavljanja tedenskega počitka.
Sodišče prve stopnje pravilno izhaja iz pogojev za izdajo svetovalnega mnenja in poskuša prikazati neenotnost sodne prakse o pravnem vprašanju, ki ga postavi, vendar neutemeljeno. Pri naštevanju in prikazu odločb višjih sodišč in vrhovnega sodišča namreč odločanje sodišč o plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje pomeša z odločanjem sodišč o prispevkih za obvezno pokojninsko in druga zavarovanja, ki se plačujejo iz bruto plač oziroma nadomestil plač delavca. Sodišče prve stopnje torej primerja neprimerljivo, na tej podlagi pa neustrezno utemeljuje neenotnost prakse višjih sodišč, ki bi lahko vodila do svetovalnega mnenja o vprašanju, ki ga zastavlja.
Sodišče prve stopnje bo moralo pri odločanju v sporu upoštevati ureditev in dograjevanje ureditve sistema poklicnega zavarovanja, pa tudi to, da je za spore o plačevanju prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (sedanje poklicno zavarovanje) še vedno določena pristojnost sodišča v socialnem sporu (7. člen ZDSS-1), dejstvo, da gre po vsebini oziroma v bistvu tudi v tej zadevi za spor, ki se nanaša na področje obveznega (pokojninskega) zavarovanja in prispevkov za takšno zavarovanje (torej po vsebini za socialno področje), vendar kljub temu za individualni delovni spor, saj glede na stranke postopka (delavca in delodajalca) in dejstvo, da je delodajalec prenehal plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, tega formalno ni mogoče šteti za socialni spor (58. člen ZDSS-1). Izhajati bo moralo tudi iz načel, ki zagotavljajo delovanje pravne države.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odmor med delovnim časom - narava terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižje stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali sta sodišči nižje stopnje zmotno uporabili materialno pravo glede narave vtoževane terjatve;
- ali je pravilno materialnopravno stališče, da zgolj stalna dosegljivost preko tehničnih sredstev za komuniciranje ( občasno in zgolj po potrebi oglašanje na prenosni telefon, spremljanje monitorjev) v času koriščenja odmora med delom v službenih prostorih oziroma na delovnem mestu predstavlja kršitev pravice do odmora med delom, ne glede na (ne)aktivacijo tožnice.