določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča - sodnik porotnik pri pristojnem sodišču kot stranka v postopku
Pri presoji, ali so podani „drugi tehtni razlogi“, ki utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, gre za uporabo pravnega standarda, ki ga sodišče napolni glede na vse okoliščine konkretnega primera. Vrhovno sodišče je v večjem številu zadev že odločilo, da je razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča okoliščina, da je ena od strank v sporu sodnik ali pa celo bivši sodnik na sodišču, ki naj bi odločilo v tem istem sporu. Vendar pa navedeno velja le za sodnike, in ne tudi za sodnike porotnike.
ZPP člen 367a. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 6, 7.
razlika v plači - dejansko delo - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali na višino plače javnega uslužbenca za čas napotitve na mednarodno misijo v tujino vpliva plača za delo v Sloveniji glede na formalno razporeditev ali plača delovnega mesta, katerega naloge je delavec v Sloveniji pred napotitvijo dejansko opravljal.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - obnova postopka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Okoliščine, ki jih tožnik navaja v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, niso takšne, da bi utemeljevale prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Med te okoliščine pa se ne uvršča nezadovoljstvo z delom konkretnega sodnika in z njegovimi odločitvami, saj so za odpravo teh nepravilnosti predvidena druga pravna sredstva.
ZDR-1 člen 142. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1.
delovni čas - pripravljenost za delo - delo prek polnega delovnega časa - Direktiva 2003/88/ES - razlaga direktive - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije
Zaradi narave in organizacije dela na lokacijah oddajnih centrov stalne pripravljenosti zgolj zaradi tega, ker je tožnik več dni zapored delal in bival na teh lokacijah, ni mogoče všteti v delovni čas. Prav tako dejstvo, da so bile možnosti za prostočasne aktivnosti omejene zaradi geografskih značilnosti kraja, na katerem je tožnik opravljal svoje delo in tudi bival, ne vpliva samo po sebi na opredelitev obdobja pripravljenosti za delovni čas. Pomembno je, ali so bile njegove prostočasne aktivnosti omejene zaradi zavez, ki mu jih je naložil delodajalec v času pripravljenosti.
V uvodu sklepa Vrhovnega sodišča RS je prišlo do očitne pomote glede navedbe stranke, ki je vložila pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče RS je to očitno pomoto odpravilo s sklepom, izdanim na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP v zvezi z 332. členom ZPP.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena in glede oblikovanja dokazne ocene in ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek sodišča, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 118. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
zavrnitev predloga - vodilni delavec - predlog za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
ZPP člen 347, 347/1, 347/2, 355, 354, 354/2, 355, 355/1, 357a, 357a/1, 357a/2. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.
ugoditev pritožbi - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - test sorazmernosti
Pravice do pritožbe ne gre razumeti tako, da je vsaka ugotovitev dejstev ali vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč, ali celo, da lahko velja šele, če se dve sodišči strinjata z njo. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh inštancah in da jo o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Le če pravega sojenja na prvi stopnji ni bilo, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh inštancah sojenja. Sodišče mora torej opraviti test sorazmernosti pri oceni razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstvom drugih ustavnih pravic. Sodišče druge stopnje takšnega tehtanja niti ni opravilo, temveč je zgolj navrglo, da bi poleg tega pritožbeno sodišče v nasprotnem primeru (torej, če izpodbijane sodbe ne bi razveljavilo) prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar pa ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta pravice do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in o vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje obrazložilo s prepisom dela zakonske določbe 355. člena ZPP, s tem da bi se dejstva, ali je šlo za spremembo delodajalca, prvič ugotavljala na pritožbeni obravnavi in s tem, da sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ni opravilo pravdnih dejanj in obravnavalo spornih vprašanj (ki sicer v izpodbijanem sklepu niso konkretizirana), na katera je sodišče druge stopnje opozorilo v svojem prejšnjem razveljavitvenem sklepu (v prejšnjem razveljavitvenem sklepu sicer ni bilo pojasnjeno, katera pravdna dejanja mora sodišče prve stopnje v novem sojenju opraviti).
Sodišče prve stopnje se je do vprašanja spremembe delodajalca opredelilo, prav tako pa se je opredelilo do drugega spornega vprašanja (ali delo tožnice sedaj opravljajo druge delavke).
Ker sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo drugih konkretnih razlogov, zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi na pritožbeni obravnavi sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov (sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze z izjemo poizvedb o višini tožničinega denarnega nadomestila, ki ga je prejela za primer brezposelnosti) in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena niso podani. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDR člen 89, 89/1, 126, 126/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo kot neutemeljeno
pravica do invalidske pokojnine - izbira med dvema pokojninama
Pogoj za izbiro med dvema ali več pokojninami iz obveznega zavarovanja je, da zavarovanec v času izbire izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnin, med katerimi želi izbirati. ZPIZ-2 ne določa, da ni možna izbira med starostno in invalidsko pokojnino, če so ob izbiri izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do obeh pokojnin.
ZPIZ-2 v 109. členu sicer res govori o zavarovancu kot aktivno legitimirani osebi za opravo izbire med dvema ali več pokojninami, vendar ni najti razumnega razloga, da možnosti izbire ob enakih pogojih kot zavarovanci ne bi imeli tudi uživalci pokojnin (odločba US Up-1419/08).
Bistveno za uveljavljanje pravice do izbire med pokojninami po prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2 je, da so na dan izbire izpolnjeni pogoji za pridobitev (vsaj) dveh pokojnin.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za nevarne naloge - slovenska vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, ko je tožniku prisodilo najvišji dodatek iz naslova izvajanja nevarnih nalog zaradi bojnega delovanja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi in je zoper delodajalca sprožil spor zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust tudi za leta, ki sledijo letu, v katerem je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, vse do pravnomočne odločitve sodišča o zakonitosti odpovedi;
- ali je ob upoštevanju 7. člena Direktive 2003/88/ES in 164. člena ZDR-1 pravno dopustno razlikovanje med delavcem, ki je v delovnem razmerju in je za čas letnega dopusta plačan samo s plačilom nadomestila za čas letnega dopusta in med delavcem, ki mu je z reparacijo po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi čas letnega dopusta dvakrat plačan: z izplačilom plače in z izplačilom nadomestila za letni dopust, in je tako v ugodnejšem položaju v primerjavi z delavcem v delovnem razmerju.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi dela tožnikovega tožbenega zahtevka zaradi zastaranja.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/3. ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija - stroški prevoza na delo - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS pri povračilu stroškov prevoza možna kombinacija kilometrine in javnega prevoza, če javni uslužbenec v kraju bivanja nima možnosti uporabe javnega prevoza.
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene,
- ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zgolj povzelo stališče prve stopnje in se ni opredelilo do ocene tožnikovega dela, kot vodnega zaupnika,
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek sodišča, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.