dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o upravičenosti tožnice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
ZObr-D člen 26, 26/8. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 11, 11/3, 11/4.
pripadnik Slovenske vojske - javni uslužbenci - napredovanje
V tej zadevi je sporno napredovanje in uvrstitev v višji plačni razred ob upoštevanju ocen pred letom 2008. Navedeno pomeni, da bi zgolj ob upoštevanju določb Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tožnik lahko napredoval z upoštevanjem ocen, pridobljenih po letih 2008, ni pa mogel z upoštevanjem ocen, pridobljenih pred tem letom. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na upoštevanju ocen iz let 2005 in 2006, kar je v nasprotju z izrecno določbo tretjega odstavka 11. člena Uredbe.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije
Glede prvega vprašanja tožnik ne obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Obrazložitev tudi ne odgovarja vprašanju. Ne obrazloži niti okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja. Obrazložitev predloga tudi ne ustreza očitanim kršitvam v drugem in tretjem vprašanju (četrti odstavek 367. b člena ZPP)
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od druge toženke obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj ter vzpostavitev zaposlitve pri drugi toženki in priznanje pravic za naprej.
Pretežni del vprašanj druge toženke v predlogu se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka v tem sporu uspela. Zato druga toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
ZSPJS člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj (za ves čas dejanskega dela) in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj je po vsebini revizija, na koncu katere je nanizanih večje število vprašanj, za katere ni jasno obrazloženo, na kateri del predhodne obrazložitve se nanašajo in ni pojasnjena njihova pravna pomembnost. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - priznanje pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je na delo napotila prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za nazaj (za ves čas dejanskega dela) ter vzpostavitev zaposlitve in priznanje pravic za naprej.
ZDR-1 člen 110, 118. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, s tem ko je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med tožnikom in toženo stranko.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od druge toženke obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj in vzpostavitev zaposlitve pri drugi toženki za naprej.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - zavrženje predloga
Pretežni del vprašanj, ki jih v predlogu izpostavlja druga toženka, se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
Pretežni del vprašanj druge toženke v predlogu se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka v tem sporu uspela. Zato druga toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog je sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
Odločanje višjih sodnikov v predhodnem pritožbenem postopku samo po sebi ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, strinjati pa se je s pritožnikom, da bi tudi posebne okoliščine odločanja lahko vzbudile dvom o nepristranskosti sodnikov, ki so pri tem sodelovali. Vendar bi bile okoliščine lahko podane le izjemoma, npr. v primeru arbitrarnega ali pristranskega sojenja.
Stranski intervenient sicer izhaja iz tega in uveljavlja očitno pristransko sojenje sodnic, ki jih izloča, nesprejemljivost materialnopravnih stališč v predhodnem sklepu itd., vendar neutemeljeno.
Revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z oblikovanjem dokazne ocene. Obstoj te kršitve se presoja na podlagi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Ta določa, da sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Pri pojasnjevanju, zakaj glede obveznosti oziroma zaukazanosti navedenih opravil v celoti sledi izpovedbi tožnika in njegovih prič C. C. in D. D. in zakaj ne sledi izpovedbi tožniku nadrejenih prič A. A. in B. B., sodišče ni zadostilo standardu vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD-1 člen 3, 3/1-2, 5, 10. ZPP člen 380.
nesreča pri delu - opustitev nadzora - nesreča na gradbišču - vzročna zveza
Do škode, ki jo je utrpel tožnik, je prišlo, ko mu pri prečkanju iverne plošče, ki je bila zaradi nizkih temperatur in jutranje vlage spolzka, spodrsnilo. Hoja delavca po terenu na gradbišču (tudi če je teren spolzek) pomeni delavčevo običajno in pogosto aktivnost. Od njega zahteva običajno pazljivost oziroma povprečno skrbnost in ne predstavlja aktivnosti, ki bi jo moral delodajalec posebej nadzorovati in delavcu v zvezi s tem dajati posebna navodila. Od delodajalca ni mogoče pričakovati in zahtevati, da izvaja nadzor in daje delavcem navodila tudi za enostavne aktivnosti, med katere je treba uvrstiti tudi hojo po gradbišču. Škode, ki je tožniku nastala, ne bi preprečilo niti pravilno ravnanje prve toženke v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. To pa pomeni, da v konkretnem primeru tudi opustitev prve toženke glede izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tožnika (nadzor, dajanje navodil) ni vzročno povezana s škodo, ki je tožniku nastala.