pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi
Pritožba ne uveljavlja nobenega od dovoljenih pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP, saj ne uveljavlja niti tega, da bi sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev lahko samo odpravilo, niti tega, da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in tudi ne tega, da bi moralo samo opraviti novo sojenje, kar so edini možni pritožbeni razlogi. Namesto tega tožena stranka povsem izven teh okvirov uveljavlja, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo ugotavlja sodišče ter, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožeča stranka navedenim zakonskim zahtevam glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije ni zadostila, saj ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja. Vloga predlagatelja je po vsebini dejansko revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije, saj predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču, da pravno vprašanje samo oblikuje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
a) ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje dveh s strani tožene stranke predlaganih prič, tožnikovih nadrejenih,
b) ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vojska - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - znižanje plače
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav obseg dela delavca na delovnem mestu ostaja pretežno enak in spremembo pri delu predstavlja črtanje le ene delovne naloge;
- ali je delodajalec upravičen v takšnem primeru ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in za 25% znižano plačo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga storilo bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabilo materialno pravo.
ZPP člen 367a, 367c. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za izmensko delo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika za plačilo dodatka za izmensko delo, opravljeno od 14.00 do 15.00 ure.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz pritožbe ne izhaja, zakaj naj bi v tej zadevi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede na razloge za razveljavitev, ki se jih pritožba niti ne dotika, prevladala nad pravico do pritožbe.
– ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi večerno srečevanje in informiranje v bivalnih prostorih pripadnikov (sestanki z nadrejenimi poveljniki oddelkov) vpliva na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomeni opravljanje dela za delodajalca oziroma pomeni, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen,
– ali sta sodišči druge in prve stopnje kršili določbe prvega odstavka ter 8., 14., in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ob obravnavi pomena delne pripoznave s strani tožene stranke ter posledično opustitvijo dokazne ocene o zagotavljanju tedenskega počitka, vodenja evidenc in vsebini dela,
– ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe prvega odstavka ter 8., 14., in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene?
ZPP člen 206, 206/4. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 10, 11.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - zavrnitev predloga - vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje - dodatek za nevarne naloge - dodatek za posebne pogoje dela
Ker je pravna narava dodatkov, ki so izpostavljeni v predlogu, različna in so bile v sporih, ki jih je obravnavalo višje sodišče, različne tudi dejanske podlage, vprašanja pravice do dodatkov ni mogoče reševati v vseh primerih na enak način. Različne odločitve v takem primeru ne pomenijo neenotne sodne prakse.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
spor o pristojnosti - izobraževanje delavcev - neizbira kandidata - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da je tožena stranka, pri kateri je bil zaposlen tudi tožnik, objavila interni natečaj za napotitev javnih uslužbencev policije na izobraževanje in delavce pozvala k podaji prijav. Na interni natečaj se je prijavil tudi tožnik, ki ni bil izbran. Iz tega razloga vtožuje od tožene stranke odškodnino za nepremoženjsko škodo. Gre za spor za plačilo odškodnine med tožnikom kot javnim uslužbencem (torej delavcem) in toženo stranko kot delodajalcem zaradi neizbire na internem natečaju za izobraževanje. Ta spor je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za odločanje o njem glede na točko b) prvega odstavka 5. člena ZDS-1 pristojno delovno sodišče.
Glede na 17/2. člen ZPP za določitev stvarne pristojnosti ni pomembno, da se tožnik pri uveljavljanju svojega tožbenega zahtevka sklicuje na 26. člen Ustave RS oziroma na 148. člen OZ, saj te navedbe ne spadajo v okvir opredelitve kompetenčnega stanja. Sodišče na pravno podlago, ki jo navajajo stranke, ni vezano, zato tudi navedba pravne podlage v tožbi nima vpliva na stvarno pristojnost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. Prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. V predlogu tudi ni navedel nobene odločbe Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje, niti odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega oziroma Vrhovnega sodišča. Predlog je po vsebini revizija, saj v njem izraža nestrinjanje z zaključki sodišč druge in prve stopnje o pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o izpolnjevanju pogoja iz člena 109/1 ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito (v predlogu sodbe sodišča druge stopnje sploh ne omenja), oziroma zakaj je zmotno uporabilo materialno pravo. Poleg tega ni navedel nobene odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega sodišča oziroma na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
Možnost revizije je omejena le na predhodno odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 243/2019 z dne 14. 1. 2020 predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo. Glede na navedeno in v skladu z 377. členom ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum - razveljavitev sporazuma
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
V tej zadevi tudi ne gre za primer takoimenovane nujne delegacije, na kar sicer napeljujejo tožničine navedbe v predlogu. O nujni delegaciji govorimo takrat, kadar pri krajevno pristojnem sodišču zaradi izločitev ni več nobenega sodnika, ki bi lahko odločil. Za nujno delegacijo ne zadošča le obstoj izločitvenih razlogov, ampak morajo biti ti izkazani v obliki sklepa, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za izločitev sodnika ali sodnikov. Takšnih sklepov, ki bi se nanašali na vse sodnike Delovnega sodišča v Mariboru, v tej zadevi ni.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik ni zadostil zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, saj predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Tožnik prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje kršilo. Predlog tožnika je po vsebini v bistvu revizija, saj v njem posplošeno nasprotuje zaključku sodišča druge stopnje o tem, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov v zadnji fazi sodnega postopka - izdana sodba - objektivna nepristranskost - pogodbeni odnos med Republiko Slovenijo in zavarovalnico - zavrnitev predloga
Postopek pred sodiščem prve stopnje v tej zadevi je že končan, sodišče je tudi že izdalo sodbo, zato je treba že z tega razloga predlog zavrniti.
Pogodben odnos med Vlado Republike Slovenije in tožnico, na podlagi katerega vsa sodišča v državi, vključno z Vrhovnim sodiščem, vplačujejo premije po Pokojninskem načrtu za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, ni tehten razlog, ki bi utemeljeval delegacijo pristojnosti.