ZPP člen 274, 274/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDR-1 člen 200, 200/1.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, saj je predlog usmerjen izključno zoper razloge sklepa sodišča prve stopnje in ne zoper razloge sklepa sodišča druge stopnje. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog zavrnilo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 10, 10/1, 10/2.
predlog za dopustitev revizije - pripadnik Slovenske vojske - misija - dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku po prvem in drugem odstavku 10. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (v nadaljevanju Uredba MOM, Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami) priznalo dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Ker ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Predlog za dopustitev revizije se zavrne. Tožnik je s svojimi vprašanji zgrešil relevantno problematiko tega spora. Prav tako ni postavil vprašanja glede pravilne uporabe prvega odstavka 109. člena ZDR-1, kar bi bilo lahko ključno za rešitev tega spora.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, da delavec, ki še ni bil vključen v poklicno zavarovanje, zahtevka za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje ne more neposredno uveljavljati pred sodiščem, ne da bi predhodno na podlagi prvega odstavka 200. člena ZDR-1 od delodajalca pisno zahteval, da kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZDR-1 člen 110, 110/1. URS člen 22.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja, da so podane kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - dodatek za vodenje in poveljevanje - pripadnik Slovenske vojske - misija
Očitek kršitve konkurenčne prepovedi ne temelji prvenstveno na tem, da imata tožnikova družba in tožena stranka registrirane dve isti dejavnosti, temveč na tem, da se je tožnik ukvarjal z dejavnostjo, s katero se je dejansko ukvarjala tudi tožena stranka. Prav tako ni pomembno, kakšen je bil obseg te dejavnosti pri toženi stranki v preteklosti; bistveno je, da se je tožena stranka s tem ukvarjala.
Kršitev konkurenčne prepovedi hkrati pomeni tudi ravnanje, ki delodajalcu materialno ali moralno škodi oz. ki bi lahko škodilo njegovim poslovnim interesom.
ZDSS-1 člen 5-1a. ZS člen 99. ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - civilnopravni spor - podjemna pogodba - obstoj delovnega razmerja
Kadar je med strankama sporno, ali delovno razmerje obstaja, je obstoj mogoče uveljaviti le s tožbo. Če odločitve sodišča ni, tudi ni obstoja delovnega razmerja - in posledično pravic, ki iz njega izhajajo. Ker med strankama ni spora o obstoju delovnega razmerja, se obstoj le tega ne more domnevati in v obravnavanem primeru ne more predstavljati podlage za določitev pristojnosti delovnega sodišča.
Tožnik uveljavlja plačilo po pogodbi civilnega prava. Zato je za odločanje v tem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
javni uslužbenci - del plače za delovno uspešnost - povečan obseg dela
Eden bistvenih pogojev za pridobitev pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je, da javni uslužbenec preseže pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. Za presojo, ali tak pogoj obstaja, pa je treba najprej ugotoviti, kakšen je pričakovani obseg dela javnega uslužbenca.
Sodišče druge stopnje je izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da je javni uslužbenec upravičen do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela že na podlagi dejstva, da opravlja naloge iz delokroga drugega delovnega mesta.
ZDSS-1 člen 6, 6/1/a, 6/1/c, 53. ZSPJS člen 13, 13/2. ZSSloV člen 58, 58/3. ZVRS člen 21, 21/1. ZDR-1 člen 10. ZPP člen 378.
kršitev določb kolektivne pogodbe - uredba Vlade
Dogovor in Sporazum, ki sta imela naravo kolektivne pogodbe, sta zavezovala nasprotno udeleženko le k aktivnosti v smislu izvedenega usklajevanja predloga uredbe. Ker je med reprezentativnimi sidnikati in nasprotno udeleženko do tega usklajevanja predloga uredbe prišlo, je nasprotna udeleženka (vsaj v manjši meri) zadostila določbam Dogovora in Sporazuma. To pomeni, da ni prišlo do zatrjevanih kršitev Dogovora in Sporazuma v zvezi z usklajevanjem predloga uredbe.
Sodišče ne more naložiti nasprotni udeleženki sprejem usklajenega besedila Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski.
Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da neuspešno opravljena avdicija ne predstavlja okoliščine, zaradi katere, na podlagi 118. člena ZDR-1, nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče. Spregledali sta namreč, da uspešno opravljena avdicija ni samo pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki ga določi delodajalec, pač pa ga določa zakon. Zakon zaposlitve brez izpolnitve tega pogoja izrecno ne dopušča.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
ZPP člen 339, 339/1, 339/8, 339/2-14, 379, 379/1. ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2, 41/3. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100.
tedenski počitek - slovenska vojska - misija
Za obstoj kršitve pravice do tedenskega počitka v zvezi z opravljanjem dela vodnega zaupnika bi tožnik moral izkazati, da je ravno na dela prost dan na zahtevo poveljnika voda moral podati mnenje o zadevah, ki jih je vojaška oseba uveljavljala po službeni poti (tretji odstavek 41. člena ZSSloV) oziroma, da je ravno takrat, zaradi zakonske zahteve, da to stori brez odlašanja, nadrejenemu moral po službeni poti posredovati predlog, prošnjo ali zahtevo, s katero se je nanj obrnila vojaška oseba (prvi odstavek 41. člena ZSSloV) ali pa da je ravno na tak dan nadrejene moral seznaniti z morebitnimi perečimi vprašanji dela enote, v okviru obveznosti, da jih s tem seznanja po potrebi oz. najmanj enkrat mesečno (drugi odstavek 41. člena ZSSloV).
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - dolgotrajnost postopka
Vrhovno sodišče pri obravnavanju pritožbe, ki je vložena na podlagi 357.a člena ZPP, ne sme presojati, ali so dejansko podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, oziroma druge pomanjkljivosti, ki jih ugotavlja sodišče druge stopnje. Nasprotno, izhajati mora iz domneve, da ugotovljene kršitve oziroma pomanjkljivosti dejansko obstajajo.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 32, 32/1, 46, 46/1, 481, 481/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1/e, 5/1/c.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
V tej zadevi tožeča stranka, ki je gospodarska družba, od tožene stranke, prav tako gospodarske družbe, vtožuje izplačilo zneska 8.529,17 EUR iz naslova neplačanih zapadlih računov. Te račune je tožeča stranka izstavila toženi stranki na podlagi storitev posredovanja dijaškega in študentskega dela, ki jih je opravila za toženo stranko.
Sporna zadeva ima glede na personalni kriterij naravo gospodarskega spora, saj sta obe stranki tega spora gospodarski družbi. Poleg tega se tudi vsebina razmerja nanaša na zatrjevano neizpolnjevanje obveznosti s strani tožene stranke, dogovorjene v pravnoposlovnem odnosu med tožečo in toženo stranko.
Ne gre niti za spor iz točke e) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 niti za spor iz točke c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, temveč za gospodarski spor.
Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.