predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - obveznost obveščanja
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da je tožnik izključno odgovoren za nastanek škode, oziroma da njegov soprispevek k nastali škodi znaša najmanj 90%. Tožnik je pred nezgodo spornega dne ravnal enako, kot so običajno ravnali on in ostali delavci. S strani nadrejenih ni bil opozorjen, da se v času predaje izmene oziroma prejemanja navodil za delo ne sme zadrževati na transportni poti, izmenovodska miza pa je bila postavljena preblizu te poti. V času škodnega dogodka se tožnik tudi še ni obrnil od izmenovodske mize, z namenom, da bi prečkal transportno pot, kar bi lahko kazalo na njegovo premajhno skrbnost (voziček je tožnika zadel v peto leve noge). Nesreči pri delu pa je v veliki meri botrovalo tudi ravnanje delavca, ki je upravljal z vozičkom, saj svojih sodelavcev (med njimi je bil tudi tožnik) ni opozoril, da se jim približuje, čeprav jih je videl.
Obveznost zagotovitve pogojev za varnost in zdravje pri delu je na delodajalcu (43.člen ZDR; 5. člen ZVZD-1). Namen drugega odstavka 34. člena ZDR je v tem, da tudi delavec v skrbi za svoje življenje, zdravje in varnost seznani delodajalca z morebitnimi nevarnostmi (enako velja za možnost nastanka materialne škode), ki bi lahko vplivale na te dobrine in da delodajalec v posledici tega obvestila sprejme ustrezne ukrepe za odstranitev (ali vsaj za čim večje zmanjšanje) te nevarnosti. Če pa delodajalec ne spoštuje svojih obveznosti iz 43. člena ZDR oziroma 5. člena ZVZD-1 (prva toženka je v nasprotju s predpisi o varnem opravljanju dela nepravilno organizirala delo oziroma je dopuščala, da se delo opravlja na nepravilen in nevaren način, čeprav bi ga lahko organizirala drugače, s čimer bi se lahko izognila škodnemu dogodku) in je zato prišlo do nesreče pri delu, delavcu ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode le zato, ker delodajalca ni še posebej obvestil o tej nevarnosti za nastanek škode.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodilo za delo - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je za dokazovanje svojih trditev, da je pri toženi stranki obstajalo ustno navodilo za točenje goriva v kanistre, predlagal zaslišanje treh prič. Sodišče prve stopnje je zaslišalo le dve, pri čemer je ena od njih potrdila obstoj tega ustnega navodila, druga pa ne. Na podlagi teh izpovedb in na podlagi drugh dokazov je zaključilo, da ustno navodilo ni obstajalo. Sodišče pa bi moralo v zvezi z ugotovitvijo tega dejstva zaslišati tudi tretjo pričo, ki jo je predlagal tožnik. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - prekluzija navedb in dokazov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji - okoliščine in interesi strank - policist
Sklicevanje revizije na to, da je dokazna tema ves čas ostajala nespremenjena, ni utemeljeno. "Dokazna tema" je res bila ves čas pravočasnost podane odpovedi, vendar pa je toženka trditev, da je odpoved pravočasna, pred 5. 9. 2011 utemeljevala s popolnoma drugimi dejstvi, kot v vlogi z dne 5. 9. 2011, zato navedba, ki jo je podala v tej vlogi in predlagan dokaz nista pomenila le konkretizacije dosedanjih navedb, pač pa novo in drugačno dejstvo, kot se je zatrjevalo do tedaj.
Razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo in posledično razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v revizijskem postopku ne pomeni, da sme ali celo mora sodišče v ponovljenem postopku (zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja) ugotavljati tudi dejstva, ki niso bila pravočasno navedena in izvajati dokaze, ki niso bili pravočasno predlagani. Dejansko stanje se ugotavlja na podlagi pravočasno podanih navedb in dokaznih predlogov, in sicer po procesnih pravilih o izvajanju dokazov in prekluzijah.
Navedba toženke, da s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ker je za delo v policiji ključnega pomena medsebojno zaupanje, tega pa spričo dogodkov, ki so privedli do izredne odpovedi, ni več, zadošča za presojo, ali je reintegracija možna in smiselna. Gre za objektivno preverljivo dejstvo, na obstoj katerega subjektiven pogled predstojnika, še manj pa tožnikovih sodelavcev, ne more vplivati.
Pri sodni razvezi so odločilne praviloma okoliščine, ki so nastale po ali zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (te običajno prevladajo), lahko pa se upoštevajo tudi okoliščine, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je bilo kasneje ugotovljeno, da je ta nezakonita, saj se pri presoji pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v določenih primerih lahko upošteva tudi to, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose in možnost nadaljnjega sodelovanja.
Sodišče tožniku delovnega razmerja pri toženki za čas, ko je bil že v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, ni moglo priznati. Trajanje delovnega razmerja je lahko priznalo le do trenutka nove zaposlitve. Da je do prenehanja delovnega razmerja uveljavil le minimalen obseg pravic (za dobre 4 tedne), je bilo ustrezno upoštevano pri odmeri denarnega povračila.
ZS člen 113a. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2.
delovni čas - razlaga direktive - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - prekinitev postopka
Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi Direktive 2003/88/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa.
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - višina nadomestila - zajamčena plača - minimalna plača
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zavzelo stališče, da je del zakonske norme, ki določa spodnjo mejo nadomestila, ostal neusklajen z drugimi zakonskimi predpisi ter da je mogoče namesto instituta zajamčene plače uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejeno z veljavnim Zakonom o minimalni plači.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - posebno varstvo pred odpovedjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so delavci, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, varovani tudi pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.
ZUP člen 7, 8, 201. ZPP člen 3, 214, 243, 254, 285. ZDSS-1 člen 58, 61. ZPIZ-2 člen 63.
ugotavljanje invalidnosti - učitelj - priznanje dejstev - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - sodni izvedenec - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju
Tožena stranka v socialnem sporu, ki se nanaša na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ne more prosto razpolagati z zahtevkom (3. člen ZPP), saj je pri tem omejena z varovanjem pravic ne samo neposrednih udeležencev v upravnem oziroma sodnem postopku, temveč preko instituta javne koristi tudi z varovanjem pravic tretjih, ki se v postopku morda sploh ne znajdejo (so pa smiselno varovani v skladu z načelom zakonitosti). Prav tako v socialnem sporu ne more priznavati spornih dejstev, če ta pomenijo nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom. Tožena stranka je v obravnavni zadevi naredila prav to, saj je s priznavanjem spornih dejstev nedovoljeno razpolagala z zahtevkom, ne da bi pri tem primerno upoštevala koristi tretjih. To velja tako za korist delodajalca v ožjem smislu, kot tudi glede koristi učencev.
Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Pomanjkanje znanja glede na pravila stroke in znanosti s strani sodišča, ki zahteva postavitev ustreznega izvedenca, je odvisno predvsem od predmeta ugotavljanja specifičnega spornega dejstva. Izvedensko mnenje mora biti ne glede na zahtevnost strokovnih in znanstvenih dilem, o katerih sodnik nima (dovolj) znanja s področja pravil stroke oziroma znanosti, podvrženo sodni presoji o popolnosti uporabljene metode in posledičnih končnih ugotovitev. Izvedensko mnenje mora ne glede na svojo morebitno kompleksnost prepričati v razumljivem jeziku. Tožnica v obravnavani zadevi utemeljeno opozarja, da so zaključki izvedenskega mnenja glede na okoliščine nepopolni, nelogični, izvedenec pa nelogičnosti ni prepričljivo razjasnil niti v pisnem mnenju niti pri ustnem zaslišanju.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - višina pomoči - član sindikata
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga določb prvega in drugega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, upoštevaje določbo 224. člena ZDR-1, glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri tudi delavcu, ki ni član reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč in po kateri se upravičenost do solidarnostne pomoči za takega delavca presoja glede na to, ali njegova osnovna plača ne presega oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko delodajalec javnega uslužbenca premesti na novo delovno mesto le na podlagi in po postopku iz 149. in 150. člena ZJU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00042710
ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo - seznam hudih bolezni
Revizija se dopusti o vprašanju pravilne uporabe materialnega prava glede stališča, da so otroci, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, upravičeni do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku in glede stališča, da vsaka izmed bolezni na Seznamu hudih bolezni in stanj pomeni takšno bolezen otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je zato upravičen do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku.
invalidnost - poklicna bolezen - datum nastanka invalidnosti - vzrok invalidnosti - ugotavljanje dejstev
Ob ugotovitvi, da je bolezen pri tožniku posledica njegovega dolgoletnega dela varilca, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je bila poklicna bolezen podana že pred dokončnostjo odločbe toženca, pa čeprav so določene usmerjene preiskave vzrok bolezni potrdile kasneje. Sodišče ni vezano zgolj na dokaze, ki so ob izdaji sporne odločbe že obstajali, temveč se lahko ta dejstva ugotavljajo tudi z novimi dokazi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je materialno pravo pravilno uporabljeno glede znižanja pogodbene kazni zaradi upoštevanja nesorazmerja med višino pogodbene kazni in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule,
− ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot zahtevo za znižanje pogodbene kazni štelo navedbe toženca v prvostopenjskem postopku?
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - samostojni podjetnik - ožji družinski člani - razveza zakonske zveze - prepletanje poslovanja družbe in družinskih financ - posojilo - poneverba - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - dokazno breme - ocenjevanje dokazov
Po presoji Vrhovnega sodišča je glavna metodološka pomanjkljivost izpodbijane dokazne ocene odsotnost objektivne preverljivosti ugotovljenih dejstev, saj se ugotavljanje odločilnih dejstev v obravnavani zadevi lomi predvsem na zaupanju v (ne)verodostojnost povsem nasprotujočih se navedb strank in njune hčerke, ki pa ima očiten interes za uspeh določene stranke. V dosedanjem postopku ostale dokazne sledi izven sicer ozkega in zelo družinsko pogojenega konflikta, še niso bile ustrezno pretresene, kar bi omogočilo celovito analizo nasprotujočih si zatrjevanih dejstev, izven ozkega odnosa strank in njune hčerke, saj gre vendarle za delovnopravno vprašanje poslovanja toženca kot delodajalca, kar je ključno za sintezo pri ugotavljanju dejstev po predhodno opravljeni analizi.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 112, 112/8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv - izredna odpoved v času odpovednega roka - neupravičeni izostanek z dela
Ravnanje toženke, ki je tožniku podala tri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni nezakonito. Tožnik je imel s toženko sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi, zato je toženka lahko in morala odpovedati obe. V nasprotnem primeru mu delovno razmerje (če ne bi sledila še izredna odpoved) ne bi prenehalo: če bi toženka odpovedala le eno od njiju, bi druga še vedno veljala.
Ker je bila druga odpoved (tudi) podana iz razloga nesposobnosti in je toženka v času teka odpovednega roka ugotovila obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je lahko zakonito podala tudi izredno odpoved. Če namreč delavec v času odpovednega roka, ko delovno razmerje še traja, krši delovno obveznost, predhodno podana redna odpoved ni ovira za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog - dvom v nepristranost sodnika
Okoliščina, da je sodnica sodelovala v senatih, ki so na drugi stopnji odločali o pritožbah zoper prvostopenjske sodbe, v katerih je kot stranka nastopala tožnica, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Celo v primeru, če bi sodišče v zadevah, na katere se sklicuje tožnica v resnici zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to samo po sebi še vedno ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke. Morebitne napake pri sprejemanju dokazne ocene, uporabi procesnih določb in materialnega prava se odpravljajo z uporabo z zakonom predpisanih pravnih sredstev (pritožba, izredna pravna sredstva) in ne z uporabo inštituta izločitve sodnika.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 14, 14/1, 15, 15/3, 15/5.
plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilna sposobnost zavezanca - izračun
Pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca po petem odstavku 15. člena Uredbe je torej v prvi vrsti poudarjena preživninska obveznost otrok upravičenca, ki so poleg upravičenca prvi v vrsti za plačilo storitev. Zato se ob večanju dohodka zavezanca povečuje njegova plačilna sposobnost in obratno. Preživninska obveznost iz 124. člena ZZZDR ne zavezuje tudi zakonca zavezanca. Dohodek zakonca se zato upošteva v manjši meri, ker je, kot že rečeno, primarno zaradi preživninske zaveze do staršev doplačilo dolžan zagotavljati zavezanec. Tako se dohodek zakonca v celoti upošteva pri izračunu meje socialne varnosti družine, ki je znesek, ki mora ostati upravičencu in njegovim družinskim članom oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev (5. točka 2. člena Uredbe). Medtem ko se nadalje pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca dohodek zakonca upošteva omejeno, največ do polovice meje socialne varnosti družine. V tem delu enačba za izračun plačilne sposobnosti zasleduje tudi cilj, da zaradi plačila storitev institucionalnega varstva za upravičenca niso socialno ogroženi otroci in zakonec zavezanca za plačilo.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Sodišče ima s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev fizičnega varovanja. To pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožena stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - podružnica tuje pravne osebe - legitimacija - pobot - vzajemnost terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali ima podružnica tuje pravne osebe kot tožena stranka v delovnem sporu legitimacijo za uveljavljanje procesnega ugovora pobota,
- ali je podan pogoj vzajemnosti terjatev za pobot terjatev, in sicer na eni strani terjatev delavca do delodajalca (podružnice pravne osebe) in na drugi strani terjatev delodajalca (matične družbe) do delavca,
- ali sta sodišči bistveno kršili določbe postopka v zvezi z razlogi za zavrnitev zaslišanja K. D. in v zvezi z obrazložitvijo razlogov oziroma pritožbenih razlogov za odločitev o zavrnitvi pobotnega ugovora v zvezi z neupravičeno uporabo poslovnih kartic Visa in plačila iz posebnega računa matične družbe v višini 15.500,00 EUR?