pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Delodajalec krši določbo 55. člena ZDR-1, če (razen v izrecno navedenih primerih) sklene več zaporednih pogodbo o zaposlitvi za določen čas za isto delo za obdobje, daljše od dveh let. Ta določba pa delodajalca ne omejuje, da v primeru, če pride do začasno povečanega obsega dela (ali če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, kar je navajala tožena stranka), sklene eno ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo z več delavci. Začasno povečan obseg dela namreč sam po sebi ne pomeni, da delodajalec za določeno delo potrebuje le enega delavca, temveč lahko začasno povečane potrebe po delu zahtevajo zaposlovanje večjega števila delavcev na istih ali različnih delih. Sklepanje teh pogodb o zaposlitvi za določen čas torej samo po sebi še ne pomeni kršitve drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Če delodajalec v postopku dokaže, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca, v zvezi s katerimi ta uveljavlja transformacijo tudi glede na zaposlovanje drugih delavcev, niso bile sklenjene z namenom zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, do transformacije ne pride.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo 115. člen ZDR-1.
predsednik uprave - odpoklic - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - reintegracija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponujene zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja
Glede na to, da je tožnik po odpoklicu s funkcije predsednika uprave tožene stranke odklonil ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, je imela tožena stranka v določbi drugega odstavka 17. člena pogodbe o zaposlitvi podlago, da delovno razmerje tožniku zaključi po poteku petnajstdnevnega odpovednega roka, ki je pričel teči osmi dan od dneva vročitve predloga nove pogodbe o zaposlitvi. Ob prenehanju delovnega razmerja tožnika je bil sklep o odpoklicu še vedno veljaven in je učinkoval. Zato na zakonitost prenehanja delovnega razmerja ne vpliva okoliščina, da je bil odpoklic kasneje ugotovljen za ničnega.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da ničnost sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne vpliva na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi izključuje odgovornost toženke za odškodninske zahtevke, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi z odločanjem o zahtevku za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade, ki bi mu šle za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje - psihično nasilje
Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati ter preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo oziroma izdelek, ne pa na samo osebo delavca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - izbira presežnega delavca
Ker je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo svojega dela, ukinila je organizacijsko enoto, v kateri je delala tožnica in tudi njeno delovno mesto, ni šlo za fiktivno ukinitev tožničinega delovnega mesta niti za zlorabo instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Novo ustanovljena delovna mesta v novem oddelku so se tudi vsebinsko razlikovala od ukinjenih delovnih mest. Sodišče je ugotovilo, da pri izbiri, kateri od treh delavk bo podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niso bili upoštevani diskriminatorni razlogi.
poškodba pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč
Sodba temelji na stališču, da je do delovne nezgode prišlo zaradi neustrezne ureditve delovnega mesta pri liniji L (nalaganje zabojnikov v visok niz) in zaradi neustreznega upravljanja delavca druge tožene stranke z viličarjem. Že zgolj slednja ugotovitev zadošča za presojo, da je za takšno škodo tožena stranka odgovorna na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi (v skladu s sodno prakso se za trejo osebo šteje tudi drug delavec istega delodajalca) odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - invalid
Tožnica v reviziji neutemeljeno navaja, da pri delavcih invalidih in starejših delavcih ni dopustna uporaba sodne razveze v primeru ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Invalidi na podlagi 116. člena ZDR-1 uživajo posebno varstvo pred odpovedjo le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga. Starejši delavci na podlagi 114. člena ZDR-1 uživajo posebno varstvo le pred odpovedjo iz poslovnega razloga. Posebno varstvo torej velja le pred izrecno navedenimi oblikami odpovedi, ne pa tudi pred drugimi načini prenehanja delovnega razmerja kot jih določa 77. člen ZDR-1, med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sodbo sodišča (5. alineja 77. člena ZDR-1).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - goljufiv namen - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - odmera
Tožnici se neutemeljeno očita goljufiv namen, ker na eno od vprašanj iz vprašalnika za točkovanje delavcev po kriteriju za izbiro presežnih delavcev ni dala točnega odgovora. Vprašanje je bilo nejasno, nanj je več delavcev napačno odgovorilo, zato tožničin goljufiv namen ni dokazan.
Pri odmeri denarnega povračila je treba upoštevati okoliščine primera in višino, prisojeno v podobnih primerih.
ZPP člen 374, 374/1, 374/2, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125.
revizija - zavrženje revizije
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, bi moral tožnik pred vložitvijo revizije vložiti predlog za dopustitev revizije. Ker revizija ni bila dopuščena oziroma ker tožnik ni predlagal njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izbira presežnega delavca - kriteriji - trditve stranke - dejstva in dokazi - prekluzija - bistvena kršitev
Vprašanje izpolnjevanja izobrazbenih pogojev se pred tožnikovo vlogo z dne 6. 4. 2017 sploh ni izpostavljalo kot sporno. Toženka je že v prejšnjem postopku (v prvi pripravljalni vlogi) pojasnila, da je bil drugi izločilni kriterij izobrazba in da je imel tožnik od primerljivih delavcev najnižjo izobrazbo. Tožnik tej navedbi (ki je bila navsezadnje resnična) ni nasprotoval. Šele, ko je v zadnji pripravljalni vlogi navedel, da toženka ni posredovala dokazov o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev za druge delavce, je predložila tudi te. Zato s predložitvijo dokazov ni bila prekludirana in se sodišču, ker jih je upoštevalo, neutemeljeno očita bistvena kršitev.
Tudi sicer pa prekluzije niso namenjene same sebi, pač pa pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja. Če kasnejša predložitev dokazov ne zavleče postopka, ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo.
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (1998) člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - soglasje delavca - kolektivna pogodba - razlaga kolektivne pogodbe
Razlaga kolektivne pogodbe ne velja v vsakem primeru. Tudi pri razlagi je treba presoditi, ali sploh predstavlja razlago nejasnega določila kolektivne pogodbe ali pa presega še dopustni razlagalni okvir, ali je razlaga v skladu z zakonom in Ustavo itd. To pomeni, da bi moralo sodišče na ugovore tožene stranke presojati vsebino Razlage in ne avtomatično slediti njeni vsebini.
Razlaga je ustvarila povsem novo pravilo, ki ga stranke kolektivne pogodbe niso določile in je s tem razširila uporabo določb KP preko prvotnega in jasnega dogovora strank. Drug odpovedni razlog od tega, ki so ga dogovorile stranke, ne more biti predmet Razlage, ki je prav zato ni mogoče upoštevati.
Upravni postopek se začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti na podlagi 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila le eno vlogo za ponovno odmero pokojnine in to 6. 6. 2011. Zato je pravilna odločitev sodišča, da gre tožeči stranki pravica do ponovne odmere pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, to je od 1. 7. 2011 in ne že pred tem.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - razlika v plači - bistvena kršitev določb postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z razlogi o odločilnih dejstvih glede zahtevka za plačilo razlike v plači zaradi uvrstitve v plačni razred.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, v nasprotju s prepričanjem toženke, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav je to ob obstoju elementov delovnega razmerja prepovedano (drugi odstavek 13. člena ZDR-1), povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih zlorab je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti
Iz dejstev, ki so navedena v odpovedi in dejstev, ki sta jih ugotovili sodišči, revizijsko sodišče pa je na te ugotovitve vezano, ne izhaja zaključek, da bi tožnica v razmerju do delavke E. C. kršila prepoved diskriminacije na podlagi vere in narodnosti. Zgolj to, da je delavka E. C. ostala razporejena na delo za dne 12. 9. 2016, ko se praznuje bajram, kljub temu, da je sicer prosila za prost dan in da bi bilo na delo možno razporediti tudi delavke, ki tega verskega praznika ne praznujejo, samo po sebi ne pomeni diskriminatornega obravnavanja, zlasti še ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera.
spor o pristojnosti - odškodnina - delovno razmerje
Ob ugotovitvi, da med tožnikom in tožencema ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje oziroma da nikoli ni prišlo do zatrjevane spremembe delodajalca, je predlog Delovnega sodišča v Mariboru, to je, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, utemeljen. Spor o odškodninski odgovornosti in plačilu odškodnine je spor o premoženjskopravnem zahtevku, za katerega bi bilo delovno sodišče pristojno le v primeru, če bi izviral iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki.
spor o pristojnosti - nesreča pri delu - odškodnina - delovno razmerje
Tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec - delodajalec, zato ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, v sporu za plačilo odškodnine ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede opredelitve, ali tudi nošenje službene uniforme ali športne opreme Slovenske vojske, raztovarjanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil v pranje, prevzemanje čistih oblačil, nahajanje v bazi, sestanki v zvezi z obveznostmi naslednjega dne pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni bil omogočen.