predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnega delavca za določen čas iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je v mirovanju.
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (ZObr; Uradni list RS, št. 82/94 s spremembami).
sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče druge stopnje je v razlogih za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje navedlo, zakaj ugotovljenih kršitev ne more samo odpraviti. Zato pritožbeni očitek, da sklep ne vsebuje tehtne in prepričljive obrazložitve, ni utemeljen. V tej zadevi je predvsem treba upoštevati, da se doslej morebitna obveznosti toženke z vidika njene odškodninske odgovornosti sploh še ni obravnavala. To pa v nadaljevanju zahteva ugotavljanje dejstev, ki doslej še niso bila predmet obravnave. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da se postopek izvede pred sodiščem prve stopnje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnega delavca - kriteriji točkovanja
Zmotno je tožnikovo izhodišče, da vsaka nepravilnost v postopku točkovanja presežnih delavcev že sama po sebi pomeni nezakonitost podane odpovedi. Če bi delavec v vsakem primeru, tudi ob popolnoma pravilnem točkovanju, prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, nepravilnosti pri točkovanju ne morejo predstavljati razloga za nezakonitost podane odpovedi.
V tej zadevi je bila odločba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje na podlagi določb tega zakona. Ta ne pozna več dovoljene revizije temveč samo dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bi tožnica revizijo v tem sporu lahko vložila le na podlagi predhodnega sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (prvi odstavek 367. člena ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev kršitev
Toženka stališču sodišč o neustrezni opredelitvi očitkov v reviziji nasprotuje s povsem splošnimi trditvami, da je odpoved ustrezno konkretizirana ter s kratkim povzetkom očitkov v izredni odpovedi. Takšni ugovori toženke so presplošni in ne morejo izpodbiti opisanih zaključkov sodišč.
spor o pristojnosti - delovni spor - civilni spor - poškodba pri delu - zavarovalnica - sosporništvo
Glede na nesporno ugotovitev, da prva toženka pri drugi toženki ni imela zavarovane svoje civilne odgovornosti za nezgode delavcev pri delu, temveč je pri njej svojo odgovornost imela zavarovana družba G., d. o. o. - v stečaju, ki pa ni bila tožnikov delodajalec, delovno sodišče ne more biti stvarno pristojno za odločanje zoper drugo toženko niti na podlagi 5. člena ZDSS-1, niti na podlagi 191. člena ZPP v povezavi z 49. členom ZPP.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodbena kazen - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - konkurenčna klavzula
Predlog se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača pogodbeno kazen na podlagi 8. člena Sporazuma z dne 24. 12. 2013?
− ali je mogoče s sporazumom ob prenehanju delovnega razmerja delavca - poslovodjo z dvostransko pogodbo po splošnih pravilih civilnega prava omejiti pri nadaljnjih zaposlitvah in pridobivanju prihodkov, ne da bi za nasprotno stranko nastala kakršnegakoli obveznost?
priznanje invalidnosti III.kategorije - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - drugo ustrezno delovno mesto - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo dejstva, ali je imela tožena stranka prosto ustrezno delovno mesto za tožnika že v času dokončnosti odločbe Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, pač pa je štelo, da je relevanten zgolj datum podaje odpovedi. Kot pravilno opozarja tožnik, mu je bila tožena stranka že z izvršljivostjo odločbe Zavoda dolžna zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu, v skladu z njegovimi omejitvami.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - reparacijski zahtevek - avtorski honorar - informativni dokaz
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je potrebno v okviru reparacijskega zahtevka upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb?
- ali v primeru, ko obstajajo indici, da je delavec (tožnik) v času teka sodnega postopka opravljal dela, delodajalec s tem, ko obrazloženo predlaga, da sodišče v zvezi s tem opravi poizvedbe (pri naročnikih, pri banki na TRR izpisih itd.) zaradi spoznavne krize dopustno uveljavlja t. i. informativni dokaz?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja vseh okoliščin - odvzeta možnost obravnavanja
Toženki je bila odvzeta možnost, da se pred sodiščem obravnavajo argumenti, ki jih je navajala v prid predlogu za sodno razvezo, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije ni zadostil pogojem iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, saj ni navedel nobenega spornega pravnega vprašanja in v povezavi s tem obrazložil, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - drugi načini prenehanja delovnega razmerja - prokurist - vodilni delavec
Za presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena po 73. ali po 74. členu ZDR-1. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da bo tožnik zastopal toženo stranko v imenu komplementarja kot prokurist, ker je bil tožnik kot prokurist vpisan tudi v sodni/poslovni register, s čimer je pridobil pooblastilo, da v določenih mejah zastopa toženo stranko (tožnik sicer ni zatrjeval, da pooblastil, ki jih je imel kot prokurist, ne bi izvajal), je pravilna ugotovitev, da je bila podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi 73. člen ZDR-1. Podelitev prokure, ki je bila vpisana v sodni/poslovni register, je tisto odločilno dejstvo, na podlagi katerega je treba zaključiti, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena po 73. členu ZDR-1 (ne glede na to, da je bil tožnik v tej pogodbi kot vodja blagovnega načrtovanja po svojem položaju in nalogah opredeljen kot vodilni delavec s posebnimi pooblastili). Zato sta se stranki lahko zakonito dogovorili tudi o takšnem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot je bil določen v prvem odstavku 9. člena te pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00022962
ZPP člen 13, 379, 379/1. ZDSS-1 člen 21.
socialni spor - predhodno vprašanje - ničnost pogodbe
Tudi v socialnem sporu je odločitev sodišča lahko odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki ne spada nujno v isto pravno področje. Določba 21. člena ZDSS-1 ne vsebuje izjem, zato lahko odloča o predhodnem vprašanju s civilnopravnega področja tudi specializirano sodišče v okviru spora o plačilu institucionalnega varstva.
ZUP člen 63, 66, 67. ZUPJS člen 34, 35, 51. ZSVarPre člen 51.
denarna socialna pomoč - nepopolna vloga - zakonska zveza - samska oseba - uradne evidence - pridobivanje podatkov
Podpis žene tožnika na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ni obvezna sestavina vloge. Podatke o prejemkih žene tožnika bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi.
V tem sporu se je prenehala uporabljati določba 31. člena ZDSS-1, revizijo bi moralo vrhovno sodišče dopustiti po predhodnem predlogu nasprotnega udeleženca za njeno dopustitev (prvi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija v tej zadevi ni bila dopuščena oziroma nasprotni udeleženec ni niti predlagal njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).