− ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku s stališčem, da ni pomembno, kakšno opravilo je tožnik imel na dneve tedenskega počitka in ne da bi opredelili njihovo vsebino;
− ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se v celoti strinja z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene.
Revizija ni dovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti in ni bila dopuščena. Ker tožnik v tej zadevi ni predlagal dopustitve revizije oziroma le ta ni bila dopuščena, revizija ni dovoljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - obrazloženost - zagovor pred odpovedjo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pisno opozorilo dovolj konkretizirano, da omogoča tožniku obrambo;
- ali je bila tožniku kršena pravica do zagovora, ker je delodajalec štel njegov pisni zagovor za prepoznega.
odmera pokojnine - notranji odkup delnic - ponovna odmera - izplačilo za nazaj - pravnomočna odločba
Odločba o odmeri starostne pokojnine tožeči stranki z dne 29. 7. 1999 je postala pravnomočna. Ker odločba Ustavnega sodišča oziroma 183. člen ZPIZ-2 ali katero drugo izredno pravno sredstvo tožeči stranki ne dajeta pravice do ponovne odmere pokojnine za nazaj vse od upokojitve v letu 1999 dalje in ker je tožena stranka izvršila odločbo Ustavnega sodišča tako kot glasi, je njen zahtevek neutemeljen.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi na podlagi prisilnih zakonskih predpisov moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih ravnanj je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava. Namen je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta, glede na dejansko (ne pa formalno) naravo njunega razmerja sicer upravičen.
pogodba civilnega prava - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Prekinitev dela po pogodbah civilnega prava terja uveljavljanje obstoja delovnega razmerja v rokih, ki jih za to predvideva 200. člen ZDR-1. Delavcu, ki uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ni treba postaviti zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ker take pogodbe ni (pač pa obstaja pogodba civilnega prava), ampak zadošča zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Vendar pa mora tožbo vložiti najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je takšno razmerje prenehalo (lahko pa ob pogojih iz prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 tudi prej, med trajanjem takšnega razmerja).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 118. ZPIZ-1 člen 102, 102/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicna rehabilitacija - podaljšanje roka - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračilo
Ob ugotovitvi, da tožnik zaradi zdravstvenih težav poklicne rehabilitacije ni mogel zaključiti do 31. 3. 2016, mu ni mogoče očitati, da je namerno huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. To pomeni, da očitek iz izredne odpovedi o namerni kršitvi ni utemeljen.
Sodišče je pri odmeri pravilno upoštevalo okoliščine iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1, vendar jim je dalo preveliko težo, kot to utemeljeno opozarja tožena stranka v reviziji, zato je tožniku odmerilo previsoko denarno povračilo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek na delovno dobo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;
2. ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se obračuna dodatek in
3. ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali jutranji postroj in dvig zastave na mednarodni vojaški misiji predstavlja delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - uporaba predpisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov zdravljenja, nastalih pred uveljavitvijo ZZVZZ- M, pravilno uporabilo ta zakon.
- ali je sodišče zahtevke tožnikov pravilno obravnavalo kot denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki jih delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem; - ali je sodišče pri odločitvi o izpolnjevanju pogojev za poklicno zavarovanje tožnikov pravilno uporabilo materialno pravo;
- ali je sodišče glede odločitve o zahtevku tožnika A. A. bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom strank in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak naj lahko vplivajo od zunaj. Gre za okoliščine, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Te okoliščine morajo biti takšne, da upoštevajo kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh, ali pa zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Revizija po predlogu zavarovalnice se dopusti glede vprašanja ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici, materialnopravno pravilna.