ZPKri člen 6, 9, 16, 16/3, 17, 20. ZPIZ-2 člen 7-11, 7-22, 7-23, 7-29, 7-42, 27, 27/4.
poprava krivic - politični zapornik - rehabilitacija - pokojninska doba brez dokupa
Po ZPKri priznana pokojninska doba ni dokupljena doba. Seveda ta doba tudi ni "obdobje obvezne vključitve v zavarovanje". Vendar pa je bil razlog, da oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in je kasneje za ta čas pridobila status političnega zapornika, ni bila vključena v obvezno zavarovanje, krivičen. To krivico odpravlja ZPKri, ki je specialni zakon, katerega glavni namen je rehabilitacija upravičencev. Ta se izkazuje v odpravi posledic neupravičenega odvzema prostosti. V času odvzema prostosti je zavarovancu onemogočena zaposlitev oziroma opravljanje samostojne dejavnosti ter posledično vključitev v zavarovanje, zato je rehabilitacija političnega zapornika lahko zagotovljena le na ta način, da se mu s priznano pokojninsko dobo priznajo pravice, ki bi jih imel, če neupravičenega odvzema prostosti ne bi bilo. Pokojninska doba, priznana po ZPKri, omogoča taki osebi rehabilitacijo le tako, da se izenači z dobo, priznano za čas obvezne vključitve v zavarovanje.
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke;
- ali sta sodišči bistveno kršili določila pravdnega postopka glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka.
Tožena stranka je ob delni pripoznavi tožbenega zahtevka navedla, da s podano delno pripoznavo nikakor ne priznava, da tožniku tedenski počitek sploh ni bil zagotovljen in tudi ne, da bi bilo število vtoževanih dni nesporno. Delno pripoznavo je podala zgolj zaradi enakega obravnavanja vseh pripadnikov na misijah. Glede na takšno izrecno in nedvoumno izjavo tožene stranke je zmoten zaključek sodišč, da je tožena stranka s pripoznavo priznala temelj tožbenega zahtevka ter da sta sporna le še višina glavnice in zakonske zamudne obresti.
Sodišče druge stopnje je dopolnilo obrazložitev sodišča prve stopnje z izjavami določenih prič, čeprav sodba sodišča prve stopnje dokaznih zaključkov v tem delu sploh nima. Poleg tega ni odgovorilo na izrecne pritožbene ugovore tožene stranke v zvezi z (ne)oblikovanjem dokazne ocene sodišča prve stopnje, glede nepopolnega povzemanja izjav in izpovedb prič ter splošne in nedoločne izpovedbe tožnika. Z vsem tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni rok - stečaj - omejitev višine odpravnine
Določba 106. člena ZDR-1 ni potrebna zato, da bi določila višino odpravnine, ki bi bila v primeru stečaja drugačna, kot sicer velja za primer odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, temveč zato, da se poudari, da imajo ti delavci sploh pravico do odpravnine, ki je po višini enaka, kot gre delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi izven stečajnega postopka odpovedana iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Ni torej mogoče šteti, da je določba 106. člena ZDR-1 specialna določba v tem smislu, da je v primeru stečaja najvišja možna odpravnina takšna, kot jo določa 108. člen ZDR-1, obenem pa splošna določba 108. člena ZDR-1 za vse druge primere odpovedi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti (to je za odpovedi, ki so podane izven insolvenčnih postopkov) dopušča drugačen dogovor o višini odpravnine.
- ali lahko 5. člen Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/2008) velja retroaktivno;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo, ker ni uporabilo prehodne določbe iz osmega odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-D, Ur. l. RS, št. 40/2004).
ZPP člen 367a, 367c. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2013) člen 11, 11/1.
dopuščena revizija - pripadnik Slovenske vojske - dodatek za vodenje in poveljevanje - misija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da tožniku v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, v okoliščinah konkretnega primera pripada le en dodatek za poveljevanje.
ZPP člen 367a, 367c. ZDSS-1 člen 53. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (2017) člen 6, 6/2.
dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali gre pri tem delovnem sporu za spor o pravici ali za interesni spor;
– ali ima sodišče v okoliščinah konkretnega primera pristojnost, da ob upoštevanju meril iz Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije s svojo odločitvijo nadomesti dogovor o znesku najnižjih osnovnih plač, ki ga stranki nista dosegli;
– ali je sodišče z zavrženjem predloga kršilo pravico predlagatelja do sodnega varstva.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - slovenska vojska - misija - trditvena podlaga - dokazna ocena
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika (samo po sebi) pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.
tedenski počitek - odškodnina - slovenska vojska - trditvena podlaga - dokazna ocena - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zgolj povzelo stališče sodišča prve stopnje in se ni opredelilo do tega, zakaj sta izpovedi dveh prič neodločilni;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije poveljnika oddelka pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.
Za presojo sodišča v konkretni zadevi ni odločilno, ali izrečene besede na način, kot jih je izrekla tožnica, izpolnjujejo znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu, saj je evidentno, da gre za dejanje, ki predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti.
Revizijsko sodišče ne sprejema presoje sodišča druge stopnje, da ne gre za ravnanje, ki izpolnjuje „elemente hujše kršitve“ delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Teža ravnanja in posledice namreč niso zanemarljive in jih ni mogoče minimalizirati. Ravno obratno. Standard hujše kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja je izpolnjen, saj takšno ravnanje močno odstopa od sprejemljivega ravnanja v delovni sredini in ruši medsebojne odnose.
ZDR-1 člen 127. ZODPol člen 70, 70/2, 70/3. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/5. Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2/5. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 8. KPJS člen 40.
plača - plačilo dodatka - izmensko delo - delovni čas
Že poimenovanje pojma izmensko delo nakazuje, da gre za položaj, ko se delovnik delavca izmenjuje po določenem vzorcu in zajema različna časovna obdobja (različne delovnike) na dnevni ali tedenski ravni.
Kot izmena se ne šteje posamezna ura, opravljena v določenem delovniku, pač pa cel delovnik, ki se spreminja po določenem vzorcu. Dela med 14.00 in 15.00 uro v delovniku, ki traja od 7.00 do 15.00 ure zato ni mogoče šteti za popoldansko izmeno.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - predlog - pogoji za izdajo - neenotna praksa sodišča druge stopnje
Zatrjevana neenotnost sodne prakse sodišča druge stopnje v sodbi Pdp 312/2018 in sklepu Pdp 44/2020 ni podana, saj zadevi med seboj nista primerljivi. V sodbi Pdp 312/2018 je bilo ugotovljeno, da je bila izredna odpoved delavca nezakonita zato, ker niti v opominu niti v izredni odpovedi ni bilo opisane kršitve, ki naj bi jo delodajalec napram delavcu storil (navedena je bila le zakonska podlaga za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - četrta alineja prvega odstavka 111. člena ZDR-1). Razlog za ugotovljeno nezakonitost izredne odpovedi je bil torej v neobrazloženosti (izostanek dejanskega opisa očitanih kršitev) pisnega opomina in izredne odpovedi. V sklepu Pdp 44/2020 pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila izredna odpoved tožnika (podana po sedmi in osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1) pravočasna. V citiranem sklepu se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do vprašanja obrazloženosti pisnega opomina in izredne odpovedi.
slovenska vojska - misija - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do njenih konkretnih in natančnih navedb v odgovoru na pritožbo glede tega, zakaj tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je bila pravica do tedenskega počitka kršena zaradi čiščenja orožja. Ob navedbah tožene stranke v odgovoru na pritožbo ne zadošča zgolj pavšalni zaključek sodišča druge stopnje, da med opravila, ki pomenijo kršitev pravice do tedenskega počitka spada tudi sprotno čiščenje orožja. Takšen zaključek očitno izhaja iz sicer neobrazložene domneve, da se je sprotno čiščenje orožja opravljalo tudi ob dnevih, ko naj bi bil tožnik prost.
Kratko informiranje o tem, kaj se bo dogajalo naslednjega dne, ne pomeni formalnega, posebej organiziranega obveznega sestanka, ki bi kot del delovne obveznosti kratil pravico do počitka. Pretirana je zahteva, da pripadnik na dan tedenskega počitka ne bil smel doživeti ničesar, kar bi ga spominjalo na to, da je vojak na mednarodni misiji (takšno razumevanje je razvidno iz zatrjevanja, da je kršitev pravice do tedenskega počitka podana, ker je tožnik moral biti v uniformi, ni smel zapustiti baze, da so šli jest v skupini in podobno).
Zmotno je stališče, da zahteva po sprotnem čiščenju orožja in opreme, že sama po sebi, pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.
Opravila, kot je prevzemanje vode za pitje, niso mogla poseči v tožnikovo pravico do počitka. V konkretni zadevi je treba upoštevati, kaj je o nošenju vode tožnik zatrjeval, pa tudi, ali mu je nošenje vode sploh kdo odredil (prav na dan počitka) in kako je bila zagotovljena preskrba s pitno vodo.
ZPIZ-2 člen 401. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6.
pokojninsko zavarovanje - invalidsko zavarovanje - pretežnost zavarovanja - zavarovanje v tujini - uredba (es) št. 883/2004 - razmerje med nacionalnim pravom in pravom EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU
Določba 6. člena Uredbe št. 883/2004 jasno izenačuje pravno pomembnost in upoštevnost dob, dopolnjenjih v različnih državah članicah, pri preverjanju pogojev za pridobitev pravice. Ker gre pri EU za enoten gospodarski prostor, v katerem se upošteva načelo prostega gibanja oseb, bi nepravilno upoštevanje "nacionalnih posebnosti" razvodenelo bistveni namen Uredbe št. 883/2004. Države članice so dolžne pri razlagi prava z evropskim elementom uporabiti načelo lojalne razlage, po kateri se določbe nacionalne pravne ureditve razlagajo v skladu z namenom določb prava EU. V obravnavani zadevi je bila tako pravilno upoštevana tuja zavarovalna doba pri priznanju pravice iz domačega zavarovanja, saj priznavanje denarne dajatve iz naslova invalidnosti, pri čemer se zahteva še določeno razmerje izpolnjenosti zavarovalnih dob v različnih sistemih vplačevanja prispevkov glede na podlag zavarovanja, ne predstavlja take vrste posebnosti, ki bi bila lahko izključena iz koordinacije sistemov socialnih varnosti.
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prava volja - napake volje - nerazsodnost - uporaba splošnih pravil civilnega prava
Tožnica je sporazum podpisala prostovoljno, potem ko ji je toženka jasno in točno predstavila pomen in posledice podpisa sporazuma in se je tožnica s sindikalno zaupnico umaknila na pol urni posvet glede končne odločitve. Sporazum je bil zaradi njunih zahtev tudi prilagojen oziroma spremenjen (glede odpovednega roka, nadomestila plače), pred podpisom pa ga je tožnica tudi prebrala - kar vse dokazuje, da tožnica ni bila v bistveni zmoti o tem, kaj podpisuje; prav tako niso bile ugotovljene nobene okoliščine, ki bi kazale na prevaro toženke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Obstoj pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 mora sodišče presojati po tehtanju vseh okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi, torej delavca in delodajalca. Sodišči okoliščin iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 nista tehtali celovito (sodbi nimata niti jasnega zaključka o vseh okoliščinah kršitve dne 21. 8. in 3. 11. 2019), saj nista upoštevali okoliščin na strani obeh strank. Zato je ostalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPP člen 367a. ZDSS-1 člen 47, 53, 53/1. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 4, 4/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - sodelovanje sindikata - svet delavcev - varstvo osebnih podatkov - postopek za imenovanje ravnatelja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila s tem, ko sindikalnemu predstavniku na seji sveta zavoda z dne 23. 1. 2020 ni bila omogočena prisotnost pri obravnavi in odločanju o predhodnem mnenju v postopku za imenovanje ravnatelja, podana kršitev tretjega odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vsa vprašanja tožene stranke, ki jih je postavila v predlogu za dopustitev revizije, se nanašajo na obrazložitev sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bil razveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnika za izplačilo razlike v plači za obdobje od februarja 2015 do 14. 7. 2016. Ker sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka, revizija zoper to odločitev ni dovoljena.