predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - tedenski počitek - slovenska vojska - denarna odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu (tako glede priprav opreme za naslednji dan kot tudi glede sestankov) in glede presoje dokazne ocene v delu, da tožena stranka trditev o pripravi opreme za naslednji dan ni prerekala;
- ali je materialnopravno pravilno stališče, da priprava opreme za naslednji dan in udeležba na sestanku pomeni opravljanje dela za delodajalca in s tem kršitev pravice do tedenskega počitka;
- ali je materialnopravno pravilno stališče, da za odločitev v zadevi ni bistveno, ali so bili sestanki formalni ali ne.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - odpravnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali določba 106. člena ZDR-1 kogentno predpisuje odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečaju ali pa dopušča veljavnost za delavca ugodnejšega dogovora.
invalid - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustreznost nove zaposlitve
Zmotno je stališče tožene stranke, da so predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (v konkretnem primeru je to določba 40. člena ZZRZI) relevantni le glede stanja invalidnosti kot razloga za odpoved, ne pa tudi za presojo ali je ponujena pogodba o zaposlitvi ustrezna ali ne. Prvi odstavek 40. člena ZZRZI povsem jasno določa, da delodajalec invalidu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti. S tem je zakonodajalec določil pogoj za zakonitost takšne odpovedi, to je ponudbo nove zaposlitve, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojak - pravica do tedenskega počitka - delovna obveznost
Podvrženost pravilom, kar vključuje med drugim tudi nošenje uniforme, dosegljivost in nedovoljenost zasebnih izhodov pri opravljanju vojaške službe v obravnavanem primeru ne predstavlja delovne obveznosti in v tem obsegu tudi ne posega v pravico do tedenskega počitka.
Odklonitev sprejema pisanja in odklonitve podpisa vročilnice sta dve različni ravnanji naslovnika, za kateri zakon predpisuje različna postopanja vročevalca. Če naslovnik brez zakonitega razloga odkloni prevzem pisanja, postopa vročevalec po prvem odstavku 144. člena ZPP, če pa naslovnik odkloni podpis vročilnice, postopa vročevalec po tretjem odstavku 149. člena ZPP.
Dokazno breme, da je tožnik odklonil vročitve izredne odpovedi, je bilo glede na tretji odstavek 88. člena ZDR-1 na toženi stranki.
Tožena stranka ni dokazala, da je zakoniti zastopnik ravnal v skladu s tretjim odstavkom 149. člena ZPP. Tožnik namreč ni nasprotoval vročitvi izredne odpovedi (to odpoved je celo želel prevzeti, da bi jo pokazal svojemu pooblaščencu), odklonil je le podpis vročilnice. Zaradi odklonitve podpisa vročilnice pa zakoniti zastopnik tožene stranke tožniku izredne odpovedi spornega dne sploh ni izročil, saj je to izročitev pogojeval prav s podpisom vročilnice.
Javni uslužbenec se v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS ob zaposlitvi v javnem sektorju uvrsti v izhodiščni plačni razred delovnega mesta oziroma zgolj izjemoma, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in je podano soglasje, za največ pet plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta. Iz navedenega člena ne izhaja, da bi moral delodajalec ob zaposlitvi oziroma ponovni zaposlitvi v javnem sektorju upoštevati morebitne predhodne zaposlitve delavca v javnem sektorju (in takrat dosežene ocene). Ravno obratno. Glede na prvi odstavek 19. člena ZSPJS se javni uslužbenec ob zaposlitvi vedno (ne glede na morebitne predhodne zaposlitve v javnem sektorju) uvrsti v izhodiščni plačni razred, kar pomeni, da se predhodne pogodbe o zaposlitvi ne upoštevajo. Predhodna zaposlitev delavca v javnem sektorju je kvečjemu lahko razlog za podajo predloga za določitev višjega plačnega razreda na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS, vendar je odločitev o tem v domeni soglasodajalca, ki v vsakem primeru posebej presodi, ali gre za utemeljen razlog za določitev višjega plačnega razreda.
ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189/4, 350, 350/2. OZ člen 311.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pobotni ugovor - likvidnost terjatve - litispendenca
Sodišče na litispendenco pazi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 189. člena ZPP in drugi odstavek 350. člena ZPP). V skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, se, dokler teče pravda, ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora in da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, ter obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda. V takem primeru mora sodišče, v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, pobotni ugovor zavreči. Toženka torej v tem sporu ne more uveljavljati pobotnega ugovora v zvezi s terjatvijo, glede katere je predhodno vložila samostojno tožbo, ki je bila nasprotni stranki tudi že vročena.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v primeru začasne premestitve ali napotitve uslužbenca policije v drug kraj, območje ali področje dela, skladno s prvim odstavkom 67. člena Zakona o organiziranosti in delu policije (ZODPol) veljajo omejitve iz 24. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti.
nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik
Ker ZDR-1 ne določa, da v primerih ugotovljene nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo, sodna razveza ni mogoča, niti ne določa kakršnih koli dodatnih pogojev za dopustnost sodne razveze pri teh delavcih, je treba tudi v teh primerih presojati utemeljenost predloga za sodno razvezo le glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank. Zato nima zakonske podlage stališče druge stopnje, da bi bilo mogoče sodno razvezati pogodbo o zaposlitvi tožniku, sindikalnemu zaupniku, le v primeru, če bi dejansko storil očitano kršitev, pa bi bila izredna odpoved ugotovljena za nezakonito iz postopkovnih oziroma formalnih razlogov (npr. zaradi nepravočasnosti).
Sodišče mora tudi v primeru, če ugotovi, da delavec, ki uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, kršitve, ki mu je bila očitana v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni storil, pretehtati, ali vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank utemeljujejo bodisi nadaljevanje delovnega razmerja po nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi, bodisi prenehanje tega delovnega razmerja zaradi nezmožnosti njegovega nadaljevanja in v odvisnosti od teh ugotovitev odločiti o predlogu stranke za sodno razvezo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - invalid - krajši delovni čas - lastnost zavarovanca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pripada zavarovancu invalidu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega in se mu po posebnih predpisih oziroma, konkretno, na temelju drugega odstavka 130. člena ZPIZ-2 krajši delovni čas šteje kot polni ter ga je treba na temelju te določbe voditi kot zavarovanca za polni delovni/zavarovalni čas, lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za polni delovni čas 8 ur dnevno oziroma 40 ur tedensko ali le za krajši delovni čas od polnega, ki ustreza dejanskemu številu ur opravljenega invalidovega dela?
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji - individualni odpust
Ker tožene stranke k uporabi kriterijev za izbiro presežne delavke ni zavezovala niti kolektiva pogodba niti njen splošni akt, je bila pri tej izbiri omejena le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 6. člena ZDR-1 neveljavna.
Tožena stranka utemeljeno navaja, da sporni okoliščini (zniževanje stroškov dela, usposobljenost) nimata narave kriterijev za izbiro presežnih delavcev, saj nista bili določeni niti s kolektivno pogodbo, niti jih ni tožena stranka vnaprej sama določila. Tožena stranka je namreč v zvezi s tem le pojasnila miselno presojo (razmišljanje) zakonitega zastopnika (kar je ta potrdil tudi v svoji izpovedbi), ki ga je privedla do odločitve, katere od treh delavk ne bo več potreboval.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - bančna tajnost - okoliščine in interesi strank - nadaljevanje delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da ugotovljene kršitve ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.
Konkretne pritožbene navedbe toženke bi zahtevale tudi konkretne in natančne odgovore, ne pa povsem pavšalno pokrivanje s strani sodišča druge stopnje, nenazadnje tudi z vprašljivimi stališči oziroma predpostavko, da že vsakodnevni sestanki in jutranji postroj (kot vsaj smiselno izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje pa tudi pripravljenost in nošenje telefona) predstavlja delo za delodajalca, ki je v nasprotju s pravico pripadnika toženke do tedenskega počitka.
Sklicevanje tožnika na sestanke, ki naj bi jih imeli pripadniki toženke vsakodnevno, tudi v času, ko naj jim bi bil zagotovljen počitek, samo po sebi ne pomeni opravljanja nalog za delodajalca oziroma onemogoča tedenski počitek tudi na te dni. Za presojo je namreč pomembna narava teh sestankov, torej ali je šlo za neke formalne in organizirane sestanke, ki so se jih pripadniki morali udeleževati v določenem času in na določenem kraju, ki so tudi trajali nekaj časa, ali pa je šlo le za neformalno predajanje konkretnih zadolžitev za naslednji dan (ki so bile sicer morda že vsaj splošno v naprej določene in planirane), ki je zahtevalo le golo in kratko informacijo, glede katere pa posamezni pripadnik Slovenske vojske niti ni imel posebnih obveznosti v smislu prisotnosti na določenem mestu, ob točno določenem času itd.
Tudi v zvezi z opravili čiščenja (prostorov oziroma orožja itd.), na katere se je tožnik skliceval, ni nepomembno, ali so mu bila ta opravila res odrejena (zapovedana) v smislu opravljanja delovnih nalog, ki bi jih moral opraviti prav na dan predvidenega počitka, ali pa je šlo za opravila, ki jih je prostovoljno opravljal tega dne in mu za ta dan niso bila odrejena kot delovne naloge.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - tedenski počitek
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, ki mu sodišče druge stopnje ni nasprotovalo, da je nepomembno, kakšna opravila je imel tožnik ob domnevno prostih dnevih. Pomembno je, katera opravila so bila, v kakšni obliki in obsegu v vsakem konkretnem primeru. Zaradi te zmotne materialnopravne presoje sodišči nista ugotavljali, kaj konkretno je tožnik delal na evidentirano proste dneve.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi
Pritožba ne uveljavlja nobenega od dovoljenih pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP, saj ne uveljavlja niti tega, da bi sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev lahko samo odpravilo, niti tega, da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in tudi ne tega, da bi moralo samo opraviti novo sojenje, kar so edini možni pritožbeni razlogi. Namesto tega tožena stranka povsem izven teh okvirov uveljavlja, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo ugotavlja sodišče ter, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje.
Kazenska ovadba stranke zoper sodnika je lahko razlog za izločitev tega sodnika iz odločanja o zadevi, medtem ko poznanstvo med sodniki istega sodišča oziroma sodnika, zoper katerega je stranka vložila kazensko ovadbo, z drugimi sodniki, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
dopuščena revizija - prijava v zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - dvojni status
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ker je tožnici za čas, ko je že bila prijavljena v zavarovanje, priznalo obstoj delovnega razmerja;
- ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo o plačilu razlike v plači bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.