– ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi večerno srečevanje in informiranje v bivalnih prostorih pripadnikov (sestanki z nadrejenimi poveljniki oddelkov) vpliva na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomeni opravljanje dela za delodajalca oziroma pomeni, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen,
– ali sta sodišči druge in prve stopnje kršili določbe prvega odstavka ter 8., 14., in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ob obravnavi pomena delne pripoznave s strani tožene stranke ter posledično opustitvijo dokazne ocene o zagotavljanju tedenskega počitka, vodenja evidenc in vsebini dela,
– ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe prvega odstavka ter 8., 14., in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene?
ZPP člen 367a, 367c. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za izmensko delo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika za plačilo dodatka za izmensko delo, opravljeno od 14.00 do 15.00 ure.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. Prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. V predlogu tudi ni navedel nobene odločbe Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje, niti odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega oziroma Vrhovnega sodišča. Predlog je po vsebini revizija, saj v njem izraža nestrinjanje z zaključki sodišč druge in prve stopnje o pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o izpolnjevanju pogoja iz člena 109/1 ZDR-1.
spor o pristojnosti - izobraževanje delavcev - neizbira kandidata - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da je tožena stranka, pri kateri je bil zaposlen tudi tožnik, objavila interni natečaj za napotitev javnih uslužbencev policije na izobraževanje in delavce pozvala k podaji prijav. Na interni natečaj se je prijavil tudi tožnik, ki ni bil izbran. Iz tega razloga vtožuje od tožene stranke odškodnino za nepremoženjsko škodo. Gre za spor za plačilo odškodnine med tožnikom kot javnim uslužbencem (torej delavcem) in toženo stranko kot delodajalcem zaradi neizbire na internem natečaju za izobraževanje. Ta spor je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za odločanje o njem glede na točko b) prvega odstavka 5. člena ZDS-1 pristojno delovno sodišče.
Glede na 17/2. člen ZPP za določitev stvarne pristojnosti ni pomembno, da se tožnik pri uveljavljanju svojega tožbenega zahtevka sklicuje na 26. člen Ustave RS oziroma na 148. člen OZ, saj te navedbe ne spadajo v okvir opredelitve kompetenčnega stanja. Sodišče na pravno podlago, ki jo navajajo stranke, ni vezano, zato tudi navedba pravne podlage v tožbi nima vpliva na stvarno pristojnost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito (v predlogu sodbe sodišča druge stopnje sploh ne omenja), oziroma zakaj je zmotno uporabilo materialno pravo. Poleg tega ni navedel nobene odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega sodišča oziroma na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
ZPP člen 206, 206/4. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 10, 11.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - zavrnitev predloga - vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje - dodatek za nevarne naloge - dodatek za posebne pogoje dela
Ker je pravna narava dodatkov, ki so izpostavljeni v predlogu, različna in so bile v sporih, ki jih je obravnavalo višje sodišče, različne tudi dejanske podlage, vprašanja pravice do dodatkov ni mogoče reševati v vseh primerih na enak način. Različne odločitve v takem primeru ne pomenijo neenotne sodne prakse.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - prenos letnega dopusta - referenčno obdobje
V četrtem odstavku 162. člena ZDR-1 je obdobje za prenos določeno v trajanju 12 mesecev (do 31. decembra naslednjega leta), kar pomeni, da sta referenčno obdobje in obdobje za prenos izenačena. Zato bi se lahko postavilo vprašanje, ali tako opredeljeno obdobje za prenos v resnici zadosti zahtevi iz navedenih sodb Sodišča EU, da je obdobje za prenos daljše od referenčnega obdobja, vendar pa to ne more vplivati na odločitev v tej zadevi. V trenutku, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo, je namreč od poteka referenčnega obdobja za izrabo letnega dopusta za leti 2014 in 2015 poteklo ne le 12 mesecev za prenos, temveč pri dopustu za leto 2015 več kot 18 mesecev (sodba C-214/2010 govori o ustreznosti 15-mesečnega obdobja za prenos), v primeru dopusta za leto 2014 pa gre celo za več kot 30 mesecev od izteka referenčnega obdobja.
ZDR člen 184. ZPIZ-1 člen 63, 63/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - vojska - skok s padalom - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca
Poškodba tožnice pri skoku s padalom je posledica nesreče pri delu. Tožena stranka je izdala dva ukaza, v katerih je med pripadniki padalske reprezentance SV navedena tudi tožnica. V ukazih je bilo predvideno tudi sodelovanje pripadnikov na civilnem tekmovanju v A. (kjer je prišlo do poškodbe tožnice). V ukazih so bile tožnici določene konkretne naloge, ki jih je morala v zvezi s pripravami in tekmovanji izvesti. Ukaza sta bila podlaga za priprave tekmovanja, udeležba na tekmovanju se je štela v redni delovni čas. Ure udeležbe na tekmovanju ob delovnikih so bile plačane, v dela prostih dnevih so se tekmovalcem kompenzirale. Čas na pripravah in tekmovanjih se je štel kot čas prisotnosti na delu. Tožena stranka je za tožnico sestavila prijavo poškodbe pri delu, tožnici je bil zaradi poškodbe pri delu odobren dalj časa trajajoč bolniški stalež, zaradi poškodbe pri delu pa je bila tožnica tudi invalidsko upokojena.
Tožena stranka je uveljavila prakso, da je bilo v končni fazi tekmovalcu prepuščena odločitev, ali se bo udeležil posameznega tekmovanja oziroma ali bo opravil posamezni skok. Odločitev tekmovalca, da bo opravil skok s padalom v skladu z načrtovanim planom aktivnosti padalske reprezentance SV, pa ne pomeni, da te aktivnosti ni izvedel v skladu s svojimi delovnimi obveznostmi, ki jih je od njega pričakovala in jih predvidevala tožena stranka.
Ker je do tožničine poškodbe prišlo pri izvajanju padalske dejavnosti, ki je nevarna dejavnost, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici.
Tožnica je pri spornem skoku ravnala z zahtevano skrbnostjo, tudi pri padcu na tla pa je uporabila vse znane tehnike, s pomočjo katerih je poskušala omiliti posledice padca. Zato je pravilna ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da tožnica k nastanku škode ni prispevala.
ZDR-1 člen 162, 163, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31.
letni dopust - bolniška odsotnost - možnost izrabe letnega dopusta - prenos letnega dopusta - odškodninska odgovornost delodajalca
Določbo četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, po kateri ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta, je treba razlagati tako, da ta določba ne vključuje tudi položaja, v katerem delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice. Če torej delavec dejansko ni imel možnosti izrabe letnega dopusta tudi do poteka obdobja za prenos, tega lahko še vedno izrabi. Pri tem pa pravica do izrabe letnega dopusta ni neomejena, saj jo je, kot pojasnjeno, tudi SEU, razen izjemoma, omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos. V konkretni zadevi to vprašanje ni relevantno, saj je tožnica po poteku bolniškega staleža v letu 2014 in 2015 spet začela z delom s 1. 12. 2015 (in se kmalu za tem z vprašanji o svojem dopustu obrnila na kadrovsko službo), torej že pred potekom obdobja za prenos, ki ga določa četrti odstavek 162. člena ZDR-1.
V zvezi z drugim vprašanjem je najprej treba pojasniti, da tako določbe ZDR-1 kot določbe Direktive 2003/88/ES in Listine Evropske unije o temeljenjih pravicah ne omogočajo dogovora (odločitve) o denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust namesto tega dopusta, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Vendar to ne pomeni, da delavec, ki mu delovno razmerje sploh (še) ni prenehalo in mu delodajalec med trajanjem delovnega razmerja ni pravilno omogočil izrabe letnega dopusta, nima drugih pravic. Zaradi zagotovitve ustreznega sodnega varstva oziroma učinkovitega uveljavljanja njegovih pravic ima pravico zahtevati izrabo letnega dopusta oziroma (ob izpolnjenih pogojih) tudi pravico do ustrezne odškodnine zaradi kršitve pogodbenih obveznosti v času trajanja delovnega razmerja. Drugačna razlaga bi to pravico delavca izvotlila.
Sodišče druge stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo odškodnino za neizrabljen dopust. Toženka namreč v sodnem sporu niti ni zatrjevala (tega ne zatrjuje niti v reviziji), da je tožnico ob vrnitvi na delo v začetku decembra 2015 poučila o njenih pravicah glede izrabe dopusta in konkretno poskrbela, da je imela dejansko možnosti izrabiti plačani letni dopust, jo kakorkoli (pravočasno) vzpodbudila, da naj to stori in jo poučila tudi o posledicah, do katerih bo prišlo (izgube pravice), če tega ne bo storila.
ZJU člen 68, 106. ZPol člen 67b. ZSPJS člen 16. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 11.
javni uslužbenec - napredovanje v višji plačni razred - usposabljanje - kandidat za policista
V primeru opravljanja usposabljanja kandidatov za policiste za varovanje zunanje meje Evropske unije se to usposabljanje v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom všteva v napredovalno obdobje in se to obdobje ne more enačiti z inštitutom pripravništva.
Možnost revizije je omejena le na predhodno odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 243/2019 z dne 14. 1. 2020 predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo. Glede na navedeno in v skladu z 377. členom ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum - razveljavitev sporazuma
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 85, 85/1. ZPP člen 4, 348, 355, 358, 339, 339/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - pritožbena obravnava
Šlo bi za zlorabo instituta pritožbene obravnave, če bi sodišče druge stopnje sicer opravilo pritožbeno obravnavo, na njej ponovilo določene dokaze, nato pa spremenilo prvostopenjsko sodbo na podlagi drugačne dokazne ocene tistih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo, sodišče druge stopnje pa jih ni ponovilo, čeprav ni šlo za stvarne dokaze (listine, pisne izjave prič, ogledne predmete, ki so v spisu, posredno izvedene dokaze), glede katerih bi bilo pritožbeno sodišče v enakem spoznavnem položaju kot sodišče prve stopnje.
V okoliščinah konkretnega primera je treba šteti, da je drugostopenjsko sodišče brez pritožbene obravnave spremenilo dokazno oceno dokazov, ki so bili neposredno izvedeni pred sodiščem prve stopnje in jih pritožbeno sodišče ni ponovilo na pritožbeni obravnavi.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik ni zadostil zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, saj predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Tožnik prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje kršilo. Predlog tožnika je po vsebini v bistvu revizija, saj v njem posplošeno nasprotuje zaključku sodišča druge stopnje o tem, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.
V tej zadevi tudi ne gre za primer takoimenovane nujne delegacije, na kar sicer napeljujejo tožničine navedbe v predlogu. O nujni delegaciji govorimo takrat, kadar pri krajevno pristojnem sodišču zaradi izločitev ni več nobenega sodnika, ki bi lahko odločil. Za nujno delegacijo ne zadošča le obstoj izločitvenih razlogov, ampak morajo biti ti izkazani v obliki sklepa, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za izločitev sodnika ali sodnikov. Takšnih sklepov, ki bi se nanašali na vse sodnike Delovnega sodišča v Mariboru, v tej zadevi ni.
izredna odpoved - pisna obdolžitev in vabilo na zagovor - vročanje - okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da omogoči zagovor - odklonilno ločeno mnenje
Zakon vročitve vabila na zagovor ne določa kot nujnega pogoja za zakonitost "postopka" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne določa točno, kako mora delodajalec delavca pisno seznaniti s kršitvami in ga povabiti na zagovor. Zato za presojo te zakonitosti ni pomembna le pravilna vročitev, temveč je lahko pomembna tudi seznanitev delavca in dodatno - kar zakon izrecno določa - ali morda obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev in zagovor.
Nepravočasno pošiljanje dokumentov stranki ne vpliva na pravilnost vročitve in tek zakonsko določenih rokov. Posledice v tem primeru zadenejo stranko. Sodbi sta bili pravilno vročeni pooblaščenki tožnice, posebej pooblaščeni za sprejemanje sodnih pisanj, pritožbi tožnice, vloženi po poteku pritožbenega roka, pa pravilno zavrženi kot prepozni.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo
Pritožba ni namenjena izpodbijanju razlogov odločitve sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, temveč razlogom vračanja zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav za to v skladu z določbami ZPP ni podlage. V tako začrtanem obsegu pritožbenega izpodbijanja se vrhovno sodišče ne more opredeljevati do utemeljenosti razlogov za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, pa čeprav bi se s takšnimi pritožbenimi razlogi povsem strinjalo.