predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoji za izplačilo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali je mogoče v pogodbi o zaposlitvi za določen čas dogovoriti konkurenčno klavzulo z ustreznim nadomestilom ter pri tem kot pogoj za izplačilo določiti dolžno prizadevanje, ki ga mora delavec (sam) izkazati, da v posledici spoštovanja konkurenčne klavzule ne more pridobiti zaslužka, primerljivega s povprečno mesečno plačo v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem opravljanja funkcije?
predlog za dopustitev revizije - priznanje invalidnosti III.kategorije - datum nastanka invalidnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v tej zadevi materialnopravno pravilna uporaba 183. člena ZPIZ-2 v zvezi s priznanjem pravic iz naslova invalidnosti III. kategorije tožniku šele od 1. 6. 2018 dalje.
Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 41-46, 169-171, 241-244, 332.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
Pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek, je treba izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in nadzorom delodajalca. Spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski je odraz posebnega pravnega in dejanskega položaja pripadnikov, ki opravljajo vojaško službo. Med značilnosti vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije. Ta režim vključuje različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih; ti že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil obnašanja,…
Podvrženost pravilom, kar vključuje tudi nošenje uniforme in nedovoljenost zasebnih izhodov pri opravljanju vojaške službe, ni mogoče šteti za dolžnost, ki izključuje možnost tedenskega počitka. Prav tako ne gre za neke aktivnosti, ki same po sebi pomenijo izvajanje delovnih nalog.
Prvi dve zastavljeni vprašanji se nanašata na razlago pravil o plačilu zdravstvenih storitev zunaj javne zdravstvene mreže, pri čemer sodna praksa višjega sodišča ni enotna, kar je lahko podlaga za podajo svetovalnega mnenja. Ni pa izpolnjen drugi pogoj, ki ga določa četrti odstavek 206. člena ZPP, da sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju ni (glej VIII Ips 273/2017). Kako je urejena pravica do plačila zdravstvenih storitev v socialnih zavodih oziroma ali veljajo drugačna pravila kot v javni zdravstveni mreži, pa sodne prakse ni. Tretje zastavljeno vprašanje prav tako ne zadosti pogojem za podajo svetovalnega mnenja. Odgovora na to vprašanje do sedaj ni dalo ne višje in tudi ne Vrhovno sodišče.
V času izdaje sporne odločbe tretji odstavek 67. člena ZODPol še ni vseboval določbe o tem, da mora odločba vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti. Ker je sodišče druge stopnje obrazloženost izpodbijane odločbe presojalo glede na noveliran tretji odstavek 67. člena ZODPol, ki v času izdaje te odločbe še ni veljal, tretjega odstavka 67. člena ZODPol ni uporabilo pravilno. Tožena stranka pa je bila dolžna odločbo o začasni napotitvi obrazložiti tudi na podlagi prvega odstavka 24. člena ZJU. Sodišče druge stopnje se do ustreznosti obrazložitve glede na določbo prvega odstavka 24. člena ZJU ni opredelilo.
ZDR člen 156. ZSSloV člen 22. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 41.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
Opravljanje vojaške službe pripadnika Slovenske vojske na mednarodni misiji pomeni izvrševanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski je odraz posebnega pravnega in dejanskega položaja oseb, ki opravljajo vojaško službo. V ta okvir spada tudi upoštevanje Pravil službe v Slovenski vojski, zlasti pa tudi režima dela in bivanja na mednarodni misiji.
Zahteva za nošenje uniforme (ali športne opreme Slovenske vojske) ves čas bivanja na mednarodni misiji je glede na njeno naravo logična, saj omogoča prepoznavnost med udeleženci misije.
Tudi opravila, kot so oddajanje umazanih oblačil v pranje in prevzemanje čistih oblačil ter prevzemanje vode za pitje, niso mogla poseči v tožnikovo pravico do počitka. Odrejen urnik, skrb za čistočo in urejenost ter spoštovanje hišnega reda so vsakdanja opravila, ki spadajo v sklop vsake organizirane skupne nastanitve.
Dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan (to naj bi bila vsebina večernih "sestankov", o katerih sicer tožnik ni navajal ničesar) je nujno za nemoteno delovanje ustroja, kakršen je vojaška misija.
Posebni režim vključuje tudi varnostno opremljenost, varnostni protokol in druga pravila, brez katerih si delovanja in bivanja na vojnem območju niti ni mogoče zamisliti. Samo po sebi je razumljivo, da v ta sklop sodi tudi omejitev prostega gibanja oziroma nenadzorovanega zapuščanja območja baze tudi v dneh, ki so sicer namenjeni počitku.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialno pravno pravilno stališče, da stalna dosegljivost, nahajanje v bazi in obveznost nošenja uniforme predstavlja delovno obveznost oziroma pomeni opravljanje, ki posega v pravico do tedenskega počitka,
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialno pravno pravilno stališče, da vsakodnevni sestanki predstavljajo delovno obveznost oziroma pomeni opravljanje dela za delodajalca, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
ZPIZ-2 člen 199, 201, 201/1, 413, 413/1. ZPIZ-1 člen 430, 430/4. ZDR-1 člen 142, 200, 200/4. Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja (1975) člen 2.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - zavarovalna doba s povečanjem - čista denarna terjatev
Glede na to, da se je ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) zavarovalna doba na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženi stranki štela s povečanjem in da ni bila imenovana posebna komisija za ugotavljanje obveznosti poklicnega zavarovanja, ki bi bila na podlagi prvega odstavka 201. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pristojna za ugotavljanje, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje, je sodišče kot izhodišče za presojo, ali so tožniki v spornem obdobju izpolnjevali pogoje za poklicno zavarovanje, pravilno upoštevalo prehodno določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2. Ta določa, da so delovna mesta, za katera so delodajalci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Ob uveljavitvi ZPIZ-1 se je zavarovalna doba s povečanjem štela vsem delavce, ki so bili pri toženi stranki zaposleni kot šoferji avtobusov.
nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela - zajamčena plača
Institut zajamčene plače ni bil nikdar v celoti razveljavljen. Prehodne zakonske določbe o njeni razveljavitvi ne vsebuje noben zakon.
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja institut zajamčene plače resda ni več uporaben, je pa še vedno določno uporabljen v sedmem odstavku 31. člena ZZVZZ kot spodnja meja odmerjenega nadomestila.
odsotnost z dela - neupravičena odsotnost - neopravičena odsotnost - izplačilo nadomestila plače
Nadomestilo plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. To bi bilo nenazadnje v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela.
Napačno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženec dolžan tožnici plačati plačo oziroma nadomestilo plače za sporno obdobje zgolj zaradi dejstva, ker je bila v tem času v delovnem razmerju pri tožencu oziroma ker toženec zoper njo ni sprožil postopka odpovedi delovnega razmerja. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Zgolj izjemoma, v primerih, ki jih delovnopravna ureditev izrecno predvideva, je delavec upravičen do nadomestila plače tudi v času, ko ne opravlja dela.
Tožeča stranka uveljavlja odškodnino za škodo kot posledico zadržanja osebnega avtomobila, ki ga je tožena stranka uporabljala pri opravljanju svojega dela. Lastništvo avtomobila na pristojnost sodišča ne vpliva. Ker je tožena stranka avto uporabljala v službene namene, gre med strankama za spor o obveznosti iz delovnega razmerja, za odločanje v teh sporih pa je pristojno delovno sodišče.
Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 169 -171, 332.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost
Sodelovanje na postroju ob dvigu zastave ni opravilo, ki izključuje možnost tedenskega počitka oziroma samo po sebi ne pomeni, da vojakom počitek ni zagotovljen. Pri tem je treba upoštevati, da postroj vojakov zaradi dviga zastave ne predstavlja neke aktivnosti, ki bi pomenila izvajanje delovnih nalog, saj je njegov namen drugačen (kolektivno izražanje pripadnosti in spoštovanja), sicer pa postroj tudi ni bil zahtevan od vojakov, ki so prejšnjo noč opravljali naloge. Postroj ob dvigu zastave tudi ni opravilo ali dejavnost, ki bi zahtevala nek poseben psihofizičen napor in že zaradi tega preprečevala možnost tedenskega počitka ali ga celo izključevala. Poleg tega ne predstavlja opravila, ki bi zahtevalo daljši čas in bi s tem vplivalo na možnost tedenskega počitka. Takšno tolmačenje terjajo prav navedene posebnosti vojaške službe in dolžnost spoštovanja nekaterih pravil in protokolov v vojski v okoliščinah skupne nastanitve vojakov na mednarodni misiji.
pobot - privolitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave
Iz obrazložitve sodb sodišča druge in prve stopnje izhaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevane privolitve tožene stranke v uporabo službenega vozila v zasebne namene tožnika, kar po vsebini predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, kadar kaki stranki ni dana možnost obravnavanja pred sodiščem oziroma ji je kršena pravica do izjave v postopku. Sodišče druge stopnje te kršitve ni odpravilo oziroma se je protispisno sklicevalo na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih v sodbi sodišča prve stopnje ni, zaradi česar je kršitev tudi samo ponovilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik ni izkazal, da bi predlagal dopustitev revizije oziroma da jo je Vrhovno sodišče dopustilo. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
sklep o popravi - stroški postopka - odvetniška tarifa
Odmera stroškov postopka, v kateri je sporna pravilna uporaba odvetniške tarife glede vrednosti točke predstavlja materialnopravno vprašanje, ki ne more biti predmet sklepa o popravi.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče se s predlogom toženke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v nobenem pogledu (ne v dejanskem, ne pravnem) ni ukvarjalo, saj sodba sodišča prve stopnje glede sodne razveze in pogojev zanjo ne vsebuje nikakršne obrazložitve. Sodišče druge stopnje te kršitve ni odpravilo oziroma jo je v neprimernem poskusu odprave ponovilo tudi samo.
javni uslužbenec - vojak - misija - določitev števila dni letnega dopusta - pravna podlaga
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča podtočka 6.1.1. Standardnih operativnih postopkov ni samostojna pravna podlaga za priznanje dodatnih dni letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji. Gre za operativno določilo, ki ne daje pravice do dodatnega letnega dopusta napotenim osebam, temveč ureja le način uresničevanja pravice do letnega dopusta, odmerjenega po nacionalni zakonodaji. Po pravilih mednarodne organizacije se odloča le o izrabi letnega dopusta, ta izraba pa je odvisna od delovnih potreb misije ali mednarodne organizacije, vendar glede na število dni letnega dopusta, določenega po nacionalni zakonodaji.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delo za krajši delovni čas od polnega - prerazporeditev delovnega časa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožena stranka dolžna tožnici, ki je imela pravico do krajšega delovnega časa po 50. členu ZSDP-1, prerazporediti njen delovni čas tako, kot ga je predlagala, če so to dopuščale potrebe delovnega procesa pri toženi stranki.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna presoja obeh sodišč, da prekinitev zaposlitve v javnem sektorju prekine napredovalno obdobje tako, da ob ponovni zaposlitvi v javnem sektorju napredovalno obdobje začne znova teči in se predhodne zaposlitve v javnem sektorju pred prekinitvijo (in v tem času pridobljene ocene delovne uspešnosti) pri napredovanju ne morejo upoštevati.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka s tem, da je spremenilo dokazno oceno glede izpovedi priče T. Š. in tožeče stranke?