ZDR-1 člen 108. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 70.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - delo pri pravnih prednikih delodajalca
V sodni praksi se je oblikovalo stališče (npr. sodba VIII Ips 36/2005 z dne 22. 3. 2005), da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo poda delodajalec; zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga; zaradi redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker delavec v zgoraj naštetih primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pravice do odpravnine pri pravnem predniku delodajalca ne bi mogel pridobiti, tudi ni moglo priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine. Enako velja tudi v primeru dosežene dobe pri istem delodajalcu pred vmesno prekinitvijo, do katere je prišlo po volji delavca (kot je bilo v konkretnem primeru).
ZPP člen 30. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 99, 99/2-2.
spor o pristojnosti - podjemna pogodba - dejansko delovno razmerje
Za presojo stvarne pristojnosti v navedeni zadevi je bistveno, ali je pravna podlaga za vtoževano terjatev obstoj dejanskega delovnega razmerja ali pa je pravna podlaga ustni dogovor o podjemni pogodbi. Glede na to, da v zvezi z delom, ki ga je tožnik opravil za družbo B., d.o.o. oziroma za toženca kot samostojnega podjetnika ni bila sklenjena niti pogodba o zaposlitvi, niti podjemna pogodba, dejanske navedbe strank pa bi lahko kazale tako na faktično delovno razmerje kot ustno dogovorjeno pogodbo o delu, je za odločitev o stvarni pristojnosti lahko bistveno tudi to, kako stranke opredeljujejo svoje razmerje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - obstoj delovnega razmerja - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - plača - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava, dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in
- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke in delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - trajanje mandata - vezanost na zahtevek - izvršljivost izreka sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
— ali je določba četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 kogentne narave;
— ali odločitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki 18. 10. 2017 ni prenehalo in še traja, implicitno vsebuje tudi obveznost tožene stranke, da tožnika pozove na delo;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samostojno oblikovalo izrek sodbe na način, da ni sledilo tožbenemu zahtevku v delu, ko tožeča stranka zahteva tudi odločitev o pozivu nazaj na delo, kršilo določilo postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zgolj opisno določilo, kakšno plačo mora imeti tožnik, kršilo določbe postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje o neupoštevanju preizkusa alkoholiziranosti procesno in materialnopravno pravilna in zakonita.
prenehanje delovnega razmerja - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec ob prenehanju delovnega razmerja upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za vsa leta (v okviru petletnega zastaralnega roka) pred prenehanjem delovnega razmerja, ali pa je ob prenehanju delovnega razmerja upravičen le do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, ki ga je bil na dan prenehanja delovnega razmerja (upoštevaje tretji in četrti odstavek 162. člena ZDR-1) upravičen izrabiti, vendar ga ni mogel zaradi objektivnih razlogov.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− Ali je presoja sodišča o trpinčenju na delovnem mestu in o višini odškodnine glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna?
− Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu, o obstoju škode ter o vzročni zvezi med tožbeno zatrjevanimi dejanji in zatrjevano škodo?
− Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka glede obrazloženosti odločitve?
− Ali je materialno pravo glede odločitve o plačilu presežka ur pravilno uporabljeno?
sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - dopolnitev postopka na drugi stopnji
Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sicer sodni izvedenec pri drugem variantnem izračunu v skladu s stališčem druge stopnje upošteval pravilno dejansko stanje in je uporabil tudi pravilno pravno podlago, razen za obdobje veljavnosti ZUJF, Vrhovno sodišče glede na 355. člen ZPP ne ugotavlja utemeljenih razlogov, da sodišče druge stopnje samo ne dopolni postopka s pridobitvijo dopolnitve izvedenskega mnenja in s sodbo samo odloči še o preostalem delu tožnikovega tožbenega zahtevka.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Dejstvo, da je Republika Slovenija, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu, predstavlja okoliščino, zaradi katere je lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan drug tehten razlog, da o tožbenem zahtevku tožnice ne odloča Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
dopuščena revizija - poslovodna oseba - veljavnost aneksa - pobotni ugovor - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je bil aneks z dne 23. 11. 2016 k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 veljavno sklenjen?
- Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o pobotnem ugovoru?
- Ali je odločitev o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi izvršljiva? - Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o predlogu za sodno razvezo?
- Ali je tožnik upravičeno zavrnil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi kot neustrezne?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pogodba civilnega prava - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in
- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali delodajalec lahko v pobot zahtevku za izplačilo prejemkov iz delovnega razmerja uveljavlja plačilo za delo po pogodbi civilnega prava, za katero se ugotovi, da ima elemente delovnega razmerja?
- ali in na kakšen način se upoštevajo plačani zneski po pogodbah civilnega prava?
- ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka z odločitvijo, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, ugovor pa je pri odločitvi upoštevalo?
- ali je delavec v primeru, če sodišče odloči, da je bil v dejanskem delovnem razmerju, čeprav je delal in prejemal plačilo po pogodbi civilnega prava, dolžan vrniti delodajalcu, kar presega njegovo plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi z vštevanjem invalidnine v odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - redna odpoved iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev - kriteriji - diskriminatoren kriterij - bistvene kršitve določb postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali sta kriterija polivalentnosti oziroma delovne usposobljenosti in delovne uspešnosti diskriminatorna do vsakega od tožnikov, ker so le-ti delavci invalidi,
- ali je s spremembo sodbe sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka,
- ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali bi moralo sodišče druge stopnje pri odločitvi o nadomestilu plače tožnikom upoštevati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki so ga tožniki prejemali?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki od 1. 1. 2013 obračunati plačo in od te plače odvesti davke in prispevke.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje je odločitev o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje obrazložilo skopo (češ, "da je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera" - ki jih ni konkretiziralo - "samo ne more dopolniti postopka") in navedlo 355. člen ZPP. Šele iz naslednje točke obrazložitve izhaja, da naj ne bi bil ugotovljen le podatek o številu dni tedenskega počitka, do katerih naj bi bil tožnik upravičen, in da ni bila še opravljena preveritev pravilnosti izračuna odškodnine v zvezi s pravilnostjo dnevnih oziroma urnih postavk. To pa nikakor nista okoliščini, ki ju pritožbeno sodišče ne bi moglo ugotoviti, oziroma presoja, ki jo ne bi moglo narediti samo, in na kar pritožba tudi pravilno opozarja.
Po uveljavljeni sodni praksi je nelikvidna tista terjatev, za katero je očitno, da ne obstaja, ki je zelo nedoločena, zelo dvomljiva (katere obstoj ni izkazan niti s stopnjo verjetnosti), oziroma ji dolžnik "kvalificirano nasprotuje", npr. da je predmet nekega drugega postopka.
Tožnik je v postopku zatrjeval in dokazoval, da je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejel pogodbo o zaposlitvi, za drugo delovno mesto, za katerega se je zahtevala nižja raven strokovne izobrazbe, kot pa je bila zahtevana za njegovo prejšnje delovno mesto in da je zato upravičen do sorazmernega dela odpravnine po šestem odstavku 91. člena ZDR-1. Do dogovora med njim in toženo stranko glede višine sorazmernega dela odpravnine sicer ni prišlo, vendar pa tožniku zato ta njegova pravica ni prenehala. Nasprotovanje tožene stranke (pavšalno prerekanje te terjatve po temelju in višini; nepriznavanje terjatve; njeno zatrjevanje, da glede te terjatve tožnik ni sprožil nobenega spora; da mu je ponudila ustrezno zaposlitev) ne pomeni "kvalificiranega prerekanja" tožnikove terjatve, zaradi česar naj bi bila njegova terjatev nelikvidna.
Tožnik je v pobotni izjavi podrobno pojasnil način izračuna sorazmernega dela odpravnine, ki jo je po določbah OZ kot pobotno terjatev uveljavljal proti toženi stranki v zvezi z njeno terjatvijo za vračilo odpravnine. To sicer ne pomeni, da je višina, kot jo je določil, res takšna, vendar pa na drugi strani tudi ne pomeni, da ni določljiva. Zato je njegovo terjatev treba šteti za določeno in za likvidno. Za likvidnost njegove terjatve prav tako ni odločilno, da o njej še ni odločalo sodišče.
Delavec pride v zamudo z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v postopku ugotovljena njena nezakonitost, naslednji dan po dnevu, ko mu je vročena sodba sodišča, s katero je bilo pravnomočno ugotovljena nezakonitost odpovedi, zaradi katere je prejel odpravnino.
ZPP člen 367a. ZUJF člen 168, 169. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 5.
stroški prevoza na delo - bivališče - javni uslužbenec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno razlagalo pojema "bivališča" v zvezi s pravico do povrnitve stroškov prevoza javnega uslužbenca.