predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba - dokazilo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti predložitve dokazila o namenski porabi izredne denarne socialne pomoči.
ZDSS-1 člen 5, 5/1b. ZFPPIPP člen 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1. ZPP člen 1, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - prejemki iz delovnega razmerja - izbris družbe iz sodnega registra - pravno nasledstvo - spregled pravne osebnosti
Pri spregledu pravne osebnosti gre za dvojno odgovornost - odgovornost družbe za svoje obveznosti in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Ne gre torej za pravno nasledstvo družbenika. Zato ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženca niti kot družbenika niti kot zakonita zastopnika nimata statusa niti delodajalca niti pravnega naslednika tožnikovega delodajalca. Za odločanje v tem sporu je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču izpodbijane sodbe, da so vsakodnevni obvezni sestanki z nadrejenim o nalogah naslednjega dne (t. i. Briefing) na mednarodni vojaški misiji delovna obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
- Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču izpodbijane sodbe, da obveznosti kot so čiščenja orožja, raztovarjanje vode in perila, nošenje uniforme in prepoved samostojnega zapuščanja baze na mednarodni vojaški misiji predstavljajo delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
predlog za dopustitev revizije - popolnost predloga - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga
Tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije ni zadostila zahtevam za dopustitev revizije, določenim v 367. b členu ZPP, saj ni navedla spornega pravnega vprašanja in v povezavi s tem obrazložila, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito v skladu z zahtevo iz četrtega odstavka.
spor o pristojnosti - spor med delavcem in delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem
Predmet spora v tej zadevi je tožničin zahtevek iz naslova neizplačane plače, neizplačanega sorazmernega dela regresa za letni dopust in odpravnine ter odškodnine po 3. odstavku 111. člena ZDR-1. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je za odločanje na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno in krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil 2. 1. 2016. Zato je toženec pravilno uporabil predpis, veljaven v času odločanja, to je v času nastanka zavarovalnega primera. Ta določa, da se za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe upošteva pokojninska doba brez dokupa in brez dodane dobe.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pojem izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Vrhovno sodišče je že sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Ugotovitev sodišč, da se je v spornem obdobju izvajala klasična metoda na odprtem srcu, ki je po učinku enakovredna minimalno invazivni metodi, bi zato lahko pomenila, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Vendar so bile v konkretnem primeru ugotovljene tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati pri zapolnitvi tega pravnega standarda.
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - preplačilo - vračilo preveč plačanega nadomestila - pravnomočnost
Pravna podlaga za zahtevek za vrnitev preveč izplačanih sredstev zaradi kasneje odpadle pravne podlage je podana v 194. členu ZPIZ-2. Odločba o ustavitvi izplačevanja nadomestila za naprej ne vpliva na odločanje o obstoju pravice do izplačevanja za nazaj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - nadomestilo plače - nadomestilo za primer brezposelnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v izreku
Sodišče druge stopnje je za isto obdobje (od 24. 2. 2015 do 23. 11. 2015) tožnici hkrati prisodilo nadomestilo plač v dveh različnih višinah, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi.
OZ člen 82, 191, 1053. ZPP člen 3, 7, 8, 212, 215. ZDR člen 6, 6/6, 84, 128. URS člen 22. Obrtni zakon (1988) člen 5, 5/1, 5/2.
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - odločba Ustavnega sodišča - dokazovanje - dokazna ocena - veljavnost kolektivne pogodbe - pobotni ugovor
Stranki sta sporazum, da so poravnane vse medsebojne obveznosti, sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve. Zato bi se moralo sodišče druge stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ki ga tožnik zaradi morebitnih napak volje ne izpodbija) in ne bi smelo zavrniti toženke z golim sklicevanjem na ustavno odločbo o prepovedi vnaprejšnje odpovedi odpravnini.
V premoženjskopravnem delovnem sporu ne veljajo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze. Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
Absurdno je očitati toženki, da ni dokazala, da je tožniku plačala vse nadure, oziroma da jih je opravil manj, kot zatrjuje, saj je toženka dokazovala, da je ure, ugotovljene na podlagi evidence, ki jo je po zakonu dolžna voditi, plačala (in da torej več ur ni opravil), sodišče pa je dokazne predloge, ki jih je predlagala, zavrnilo.
Pravica do dodatka za delo preko polnega delovnega časa je zagotovljena z zakonom, ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.
Toženka je pobotni ugovor utemeljevala s trditvijo, da je bil znesek, izplačan kot dnevnice, namenjen kritju le teh, preostanek pa morebitnim viškom ur. Ker tožnik ni zatrjeval nasprotnega (da presežek plačila ni bil namenjen kritju viška ur; prav višek ur pa je tožnik v sporu zatrjeval), presoja, da je toženka plačala nekaj, kar ni bila dolžna, temelji na dejstvu, ki ni bilo ugotovljeno. Zato materialno pravo v zvezi s pobotnim ugovorom ni bilo pravilno uporabljeno.
vložitev pritožbe - izredna pravna sredstva - oseba brez pooblaščenca - napačen pravni pouk
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnica ni izkazala). Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi vključuje vsa dejanja strank v takšnem postopku, torej v postopku obnove tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka. Tožnica, ki je predlog za obnovo postopka pravilno vložila po odvetnici, bi torej tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje lahko vložila le po odvetnici.
Ker je tožnica ravnala v skladu z napačnim pravnim poukom, ne more biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nepravilno zavrglo.
Dosedanja napaka v postopku se glede na napačen pravni pouk odpravi tako, da se tožnici v roku za vložitev pritožbe (15 dni), ki pa v nastali situaciji teče od vročitve tega sklepa revizijskega sodišča, omogoči, da zoper sklep sodišča prve stopnje ponovno vloži pritožbo, vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik, torej v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.
ZDR-1 člen 86, 86/2, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo sodišče druge stopnje, ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Argumentacija sodišča je deloma povsem splošna, brez skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, brez kritične presoje tožnikovih ugovorov, predvsem pa brez celovite analize vseh okoliščin skupaj oziroma uspeha celotnega dokaznega postopka. Tožnik je na to relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka opozarjal že v pritožbi, vendar sodišče druge stopnje na ugovore tožnika odgovorilo pavšalno, na vrsto pritožbenih ugovorov pa vsebinsko sploh ni odgovorilo.
Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila 6. 6. 2017, odločba sodišča prve stopnje pa je bila izdana 24. 11. 2017, to je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017. Zato bi tožeča stranka lahko revizijo v tem sporu vložila le na podlagi predhodnega sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Tožeča stranka ni predlagala njene dopustitve, zato revizija v skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji - merila
Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je tožena stranka izbiro tožnice za presežno delavko utemeljevala z merili usposobljenosti in stroškov dela?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zadostna skrbnost
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
– ali ugotovitve drugega izvedenca o novih dejstvih, ki pri izvedeniških mnenjih dotlej niso bila ugotovljene oziroma upoštevane, predstavljajo novo dejstvo kot obnovitveni razlog;
– ali se lahko nova dejstva, za katera stranka izve kasneje iz izvedenskega mnenja v drugem postopku, upoštevajo kot obnovitveni razlog le, če je stranka že v prvem postopku predlagala več različnih izvedencev;
– ali je izčrpanje možnosti predlaganja več izvedencev v postopku predpostavka za izkazovanje zadostne skrbnosti v smislu drugega odstavka 395. člena Zakona o pravdnem postopku?