izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkretizacija kršitve - kršitev z znaki kaznivega dejanja - obseg sodne presoje - odredba o hišni preiskavi
Odredba o hišni preiskavi potrjuje, da je bila preiskava odrejena in kaj so bili razlogi za odreditev; potrjuje tudi, da je sodišče v kazenski zadevi presodilo, da so v času odredbe - glede na tedanje podatke - obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Odredba o hišni preiskavi pa ne predstavlja dokaza, da je oseba res storila kaznivo dejanje (glede katerega so za odreditev hišne preiskave obstajali le utemeljeni razlogi za sum), oziroma da je kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (z znaki kaznivega dejanja).
Sodišče ni vezano na pravno opredelitev odpovednega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - soglasje sindikata
V razmerah, ko izvoljeni predsednik sindikata zaradi konflikta interesov ne more odločati o soglasju k odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi, obenem pa ni izvoljen njegov namestnik, je povsem ustrezna rešitev, da o tem odločajo člani sindikata na zboru članov.
Tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec – delodajalec, niti v razmerju delavec – uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, zato ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja in ni podana pristojnost delovnega sodišča. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - predlog za sodno razvezo - rok za podajo izredne odpovedi - subjektivni rok - nezakonita odpoved
Toženka, na kateri je dokazno breme, ni uspela dokazati, da je odpoved podala pravočasno, v 30 dneh od ugotovitve odpovednega razloga. Zaključek sodišč temelji na oceni izvedenih dokazov. Zavzemanje toženke za drugačno presojo izvedenih dokazov predstavlja uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga.
ZDR-1 v drugem odstavku 109. člena 30. dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže le na ugotovitev razloga za izredno odpoved, ne pa tudi na seznanitev z drugim pogojem za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
Predlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča mora v sodnem postopku podati ena ali druga stranka (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). V postopkovnem smislu predlog ene ali druge stranke ne pomeni izpovedi direktorice toženke, da zaradi izgube zaupanja delovnega razmerja s strankami ni več mogoče nadaljevati.
ZPIZ-1 člen 60, 60/3, 143, 143/3. ZPIZ-2 člen 390, 390/1.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - definicija poklica in invalidnosti - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Ob ugotovitvi, da pri tožeči stranki v času izdaje izpodbijane odločbe ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - sorodstveno razmerje - tehten razlog
Tožeča stranka je nečak predsednika sodišča. Sorodstveno razmerje, kakršno obstaja v tem sporu med predsednikom sodišča in tožečo stranko, predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku odloča drugo stvarno pristojno delovno sodišče.
ZPIZ-2 člen 183, 183/4. ZUP člen 260, 260-9, 270, 270/1.
invalidska pokojnina - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - odprava in razveljavitev odločbe - učinek odločbe
Tožnik je vložil zahtevo za obnovo postopka v roku iz 263. člena ZUP. Toženec je ugodil zahtevi iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, obnovil postopek in izdal odločbo v obnovljenem postopku po določbah ZUP. V izpodbijani odločbi je drugostopno odločbo z dne 12. 9. 2014 razveljavil, prvostopno odločbo z dne 12. 10. 2013 pa odpravil. S tem, ko je prvostopno odločbo odpravil (prvi odstavek 270. člena ZUP), je omogočil popravo pravnih posledic napake za nazaj. Vzpostavil je stanje, kot da o zahtevku tožnika še ni bilo odločeno. Zato revizijsko sklicevanje na posledice razveljavitve drugostopne odločbe in s tem na učinke za naprej ni utemeljeno.
ZUPJS člen 50, 50/3. ZUP člen 263, 263/1, 263/1-5, 260, 260-9.
znižano plačilo vrtca - seznanitev z odločbo - občina - obnova postopka - subjektivni rok za obnovo postopka
Ker določba 50. člena ZUPJS ne določa fikcije seznanitve s podatki, vnesenimi v distribucijski modul, dejstvo, da je bila odločba vnesena, samo po sebi ne pomeni, da se je tožeča stranka z njo tudi seznanila.
nedovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Zmotno je stališče toženke, da se pri presoji, ali je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotavlja s seštevanjem zahtevkov, ki se z revizijo dejansko izpodbijajo in zahtevkov glede katerih še sploh ni pravnomočne odločitve, ker je glede njih zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Z revizijo izpodbijani del se lahko nanaša le na odločitev o ugoditvi ali pa zavrnitvi tožbenega zahtevka s pravnomočno sodbo, ne pa tudi na odločitev o razveljavitvi dela prvostopenjske sodbe in vrnitvi zadeve temu sodišču v novo sojenje.
Razlog za obnovo lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.
Dopolnilno mnenje, ki ga je ZPIZ podal po pravnomočno končanem postopku, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj v času trajanja prejšnjega postopka ni bilo znano in v tistem času ni niti obstajalo.
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - pogodba o zaposlitvi - posebna znanja - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - zavarovalni zastopnik
Predmet zaščite po konkurenčni klavzuli so tista proizvodna, tehnična in druga znanja in usposobljenosti, ki imajo poseben pomen za delodajalčevo poslovanje in z uporabo katerih lahko delavec konkurira bivšemu delodajalcu. Gre za znanja, za katera obstaja upravičen poslovni interes delodajalca, da jih delavec ne izkorišča pri svoji dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja.
Pri presoji, ali gre za znanje, ki ima poseben pomen za delodajalčevo poslovanje, ni nujno, da gre za znanje, ki predstavlja izum delodajalca oziroma znanje, ki ga ni mogoče pridobiti drugje. Potrebno je presojati celokupno znanje, ki ga je v 15 letih dela pri tožnici pridobil toženec, torej vsa zunanja in interna izobraževanja, ta pa so med drugim vključevala tudi izobraževanja v zvezi z prodajnimi tehnikami, metodologijami in produkti, ki so plod raziskav in izkušenj tožnice.
Odstotek nadomestila, naveden v pogodbi o zaposlitvi (40 % povprečne plače delavca), je višji od zakonsko določenega minimalnega deleža (najmanj tretjina povprečne plače delavca). Toženec bi bil upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 2.246,13 EUR, kar znatno presega znesek povprečne plače v RS v spornem obdobju. Takšno nadomestilo zato predstavlja ustrezno nadomestilo tudi upoštevaje položaj delavca, v katerem se ta znajde zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je nepooblaščeno, brez sodelovanja računovodskega servisa in brez vednosti direktorja toženke sestavila in podpisala bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter ju poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ki ju je uporabil za gospodarsko odločanje, pri čemer je bila bilanca stanja v celoti nepravilna. Tožnica je ravnala preko pooblastil, ki jih je imela, v nasprotju z dotedanjo prakso in brez vednosti direktorja, zato je toženka njeno ravnanje utemeljeno opredelila kot hujšo kršitev delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
invalidska pokojnina - starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine
Pogoji za pridobitev pravic praviloma ne sovpadajo, saj niso izpolnjeni istočasno. Šele, ko zavarovanec izpolni pogoje za dve ali več pokojnin, lahko izbira med njimi.
Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013, pravica do starostne pokojnine pa od 27. 7. 2016. Šele tedaj so se stekli pogoji za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami, določeni v prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - denarna sredstva - oškodovanje
Tožnica je bila javna uslužbenka, zaposlena pri toženi stranki, ki je uporabnik javnih sredstev (financira se iz občinskega proračuna). Z odobravanjem in realizacijo plačil za delo, ki ga družba A. A. d.o.o. ni opravila, je omogočila nezakonito oziroma nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in je ta res nastala. S tem je kršila delovne obveznosti, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev članov sveta delavcev - bistvena kršitev določb postopka - kandidatna lista - glasovnica
Razveljavitev volitev mora biti prihranjena le za bistvene kršitve postopka volitev, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Te sankcije ni možno širiti preko tega okvira na ravnanja, ki ne pomenijo bistvene kršitve pravil postopka volitev in ki jih sodišče samo opredeli kot nerodnost oziroma nedoslednost.
revizija - prepozna revizija - revizija vložena na nepristojno sodišče - očitna pomota - zavrženje revizije
Revizija toženke bi se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP izjemoma štela za pravočasno, če bi bilo nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti toženke (vendar le v primeru, če ne bi imela pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP), ali v primeru očitne pomote. Očitne pomote vložnika, ki ga zastopa odvetnik (oziroma v tem primeru Državno odvetništvo RS) po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Utemeljitev, da gre za očitno pomoto in ne za neznanje ali neskrbnost, bi bila v takšnem primeru mogoča npr. tedaj, ko bi bilo sodišče v vlogi (reviziji) pravilno opredeljeno, napačen naziv pa bi bil nato zapisan na pisemski ovojnici. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto.
ZPP člen 252, 252/1, 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 136. ZDR člen 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delodajalca - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ugotavljanje prištevnosti - nerazsodnost - izvedensko mnenje - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Nejasnost v izvedeniškem mnenju se kaže v tem, da izvedenec na eni strani ugotavlja, da tožnica ves čas spornega dogodka svojega vedenja ni imela v oblasti, kar bi kazalo na neprištevnost - in tako je izvedeniško mnenje razumelo tudi sodišče - po drugi strani pa, da njena sposobnost obvladovanja ravnanja ni bila ves čas okrnjena, temveč na začetku le bistveno zmanjšana (kar bi lahko pomenilo, da v tem času ni bila neprištevna).
To, da tožnica v času spornega dogodka morda le ni bila ves čas neprištevna (obe sodišči pa sta izhajali iz predpostavke, da je bila), lahko pomembno vpliva na odločitev o njeni odgovornosti za očitano kršitev. Ker jasnega odgovora na vprašanje, ali in v kateri fazi incidenta, ki se ji očita kot kršitev, je bila tožnica (še) sposobna pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samo sebe v oblasti, izvedeniško mnenje (pisno in ustno) ni dalo, je bil predlog tožene stranke za postavitev novega izvedenca utemeljen. S tem, ko sodišče predloga ni upoštevalo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
delegacija pristojnosti - tehten razlog - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - sodnik porotnik
Dejstvo, da sta tožnica in zakonita zastopnica tožene stranke sodnici porotnici samo po sebi ne more predstavljati tehtnega razloga, zaradi katerega bi bilo potrebno določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Navedeno je lahko le izločitveni razlog na podlagi 70. člena ZPP, saj sodnik porotnik ne more opravljati sodniške funkcije v lastnem sporu oziroma v sporu stranke, ki jo sicer zastopa.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZDSS-1 člen 31, 31-4.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik predlogu za dopustitev revizije ni priložil izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, zato je v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP predlog treba zavreči že iz tega razloga.
Razen tega tožnik v predlogu tudi ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno ter okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost in tudi ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.