predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - posebno varstvo pred odpovedjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so delavci, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, varovani tudi pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - višina pomoči - član sindikata
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga določb prvega in drugega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, upoštevaje določbo 224. člena ZDR-1, glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri tudi delavcu, ki ni član reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč in po kateri se upravičenost do solidarnostne pomoči za takega delavca presoja glede na to, ali njegova osnovna plača ne presega oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače.
trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - tožbeni zahtevek - višina denarne odškodnine - enotna odškodnina
Pri odmeri odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu se oškodovancu praviloma dosodi enotna odškodnina za vse nepremoženjske posledice, ki izvirajo iz tega naslova.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko delodajalec javnega uslužbenca premesti na novo delovno mesto le na podlagi in po postopku iz 149. in 150. člena ZJU.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - voznina - protipravna prilastitev - sodna razveza pogodba o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je protipravna prilastitev plačane voznine v višini 0,90 EUR lahko utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in ali je sodišče opravilo pravilno materialnopravno presojo glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - višina nadomestila - zajamčena plača - minimalna plača
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zavzelo stališče, da je del zakonske norme, ki določa spodnjo mejo nadomestila, ostal neusklajen z drugimi zakonskimi predpisi ter da je mogoče namesto instituta zajamčene plače uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejeno z veljavnim Zakonom o minimalni plači.
ZUP člen 7, 8, 201. ZPP člen 3, 214, 243, 254, 285. ZDSS-1 člen 58, 61. ZPIZ-2 člen 63.
ugotavljanje invalidnosti - učitelj - priznanje dejstev - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - sodni izvedenec - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju
Tožena stranka v socialnem sporu, ki se nanaša na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ne more prosto razpolagati z zahtevkom (3. člen ZPP), saj je pri tem omejena z varovanjem pravic ne samo neposrednih udeležencev v upravnem oziroma sodnem postopku, temveč preko instituta javne koristi tudi z varovanjem pravic tretjih, ki se v postopku morda sploh ne znajdejo (so pa smiselno varovani v skladu z načelom zakonitosti). Prav tako v socialnem sporu ne more priznavati spornih dejstev, če ta pomenijo nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom. Tožena stranka je v obravnavni zadevi naredila prav to, saj je s priznavanjem spornih dejstev nedovoljeno razpolagala z zahtevkom, ne da bi pri tem primerno upoštevala koristi tretjih. To velja tako za korist delodajalca v ožjem smislu, kot tudi glede koristi učencev.
Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Pomanjkanje znanja glede na pravila stroke in znanosti s strani sodišča, ki zahteva postavitev ustreznega izvedenca, je odvisno predvsem od predmeta ugotavljanja specifičnega spornega dejstva. Izvedensko mnenje mora biti ne glede na zahtevnost strokovnih in znanstvenih dilem, o katerih sodnik nima (dovolj) znanja s področja pravil stroke oziroma znanosti, podvrženo sodni presoji o popolnosti uporabljene metode in posledičnih končnih ugotovitev. Izvedensko mnenje mora ne glede na svojo morebitno kompleksnost prepričati v razumljivem jeziku. Tožnica v obravnavani zadevi utemeljeno opozarja, da so zaključki izvedenskega mnenja glede na okoliščine nepopolni, nelogični, izvedenec pa nelogičnosti ni prepričljivo razjasnil niti v pisnem mnenju niti pri ustnem zaslišanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - isti razlog - časovna komponenta - drugačna dejstva
Sodišče je pri odločanju vezano na dejanske razloge iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Toženka se v novi odpovedi ne sklicuje na enaka dejstva za nepotrebnost dela tožnika kot v odpovedi iz leta 2015, kar nenazadnje pomeni, da obeh odpovedi ne moremo enačiti, saj sta napolnjeni z drugačno vsebino. Zato ni pomembno le, da je tožnikovo delo res (vsaj s stališča toženke) postalo nepotrebno že leta 2015, temveč tudi, da je od te odpovedi do nove odpovedi minilo daljše obdobje, v katerem je bil tožnik sicer na čakanju, vendar mu toženka pogodbe ni odpovedala na enakih dejanskih podlagah kot pred tem.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da ničnost sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne vpliva na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi izključuje odgovornost toženke za odškodninske zahtevke, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi z odločanjem o zahtevku za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade, ki bi mu šle za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog - dvom v nepristranost sodnika
Okoliščina, da je sodnica sodelovala v senatih, ki so na drugi stopnji odločali o pritožbah zoper prvostopenjske sodbe, v katerih je kot stranka nastopala tožnica, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Celo v primeru, če bi sodišče v zadevah, na katere se sklicuje tožnica v resnici zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to samo po sebi še vedno ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke. Morebitne napake pri sprejemanju dokazne ocene, uporabi procesnih določb in materialnega prava se odpravljajo z uporabo z zakonom predpisanih pravnih sredstev (pritožba, izredna pravna sredstva) in ne z uporabo inštituta izločitve sodnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00042710
ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo - seznam hudih bolezni
Revizija se dopusti o vprašanju pravilne uporabe materialnega prava glede stališča, da so otroci, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, upravičeni do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku in glede stališča, da vsaka izmed bolezni na Seznamu hudih bolezni in stanj pomeni takšno bolezen otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je zato upravičen do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Delodajalec krši določbo 55. člena ZDR-1, če (razen v izrecno navedenih primerih) sklene več zaporednih pogodbo o zaposlitvi za določen čas za isto delo za obdobje, daljše od dveh let. Ta določba pa delodajalca ne omejuje, da v primeru, če pride do začasno povečanega obsega dela (ali če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, kar je navajala tožena stranka), sklene eno ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo z več delavci. Začasno povečan obseg dela namreč sam po sebi ne pomeni, da delodajalec za določeno delo potrebuje le enega delavca, temveč lahko začasno povečane potrebe po delu zahtevajo zaposlovanje večjega števila delavcev na istih ali različnih delih. Sklepanje teh pogodb o zaposlitvi za določen čas torej samo po sebi še ne pomeni kršitve drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Če delodajalec v postopku dokaže, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca, v zvezi s katerimi ta uveljavlja transformacijo tudi glede na zaposlovanje drugih delavcev, niso bile sklenjene z namenom zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, do transformacije ne pride.
vodilni delavec - mandat - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zagovor delavca
ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve vodilnega delavca, vendar tega tudi ne izključuje. Zato je lahko pomembno, kako je nekdo postal vodilni delavec (z imenovanjem ali na drug način). Že prvi odstavek 74. člena ZDR-1 govori tudi o imenovanju vodilnega delavca v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi, to pa že predpostavlja tudi nasprotno dejanje – razrešitev v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Tudi v primerih, če to ni izrecno predvideno v zakonu ali aktu o ustanovitvi, delodajalec vodilne delavce lahko določi z aktom o imenovanju za mandatno obdobje in jih posledično (predhodno) razreši oziroma odpokliče (pred koncem mandata), posebno če so takšni delavci že predvideni v organizacijski strukturi družbe.
Ovire za razrešitev ne more predstavljati odsotnost jasnejših določb o postopkih in razlogih razrešitve. Tudi če primerjamo položaj teh delavcev s položajem poslovodnih oseb, ugotovimo, da tudi zanje razlogi za odpoklic niso vedno predvideni.
Sodišče druge stopnje dolžnost zagovora v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1 dejansko in izrecno povezalo le s tem, da tožnica ni bila zakonito razrešena s funkcije izvršilne direktorice uprave, torej s tem, da njena razrešitev pred iztekom mandata ni bila predvidena v njeni pogodbi o zaposlitvi. Ker pa to tolmačenje ni pravilno, in ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodilne delavke dejansko zgolj neposredna posledica razrešitve, revizijsko sodišče ne ugotavlja posebnih razlogov za to, da bi bilo treba tožnici še posebej omogočiti zagovor. Zato v danih okoliščinah od delodajalca ni bilo upravičeno pričakovati, da tožnici omogoči še poseben zagovor. Pri tem tudi posebej izpostavlja dejstvo, da v odsotnosti posebnih določb v pogodbi o zaposlitvi takšnemu vodilnemu delavcu po prenehanju mandata tako ali tako preneha pogodba o zaposlitvi za vodilnega delavca - zaradi poteka časa takšne pogodbe, in kar izhaja iz 77. člena ZDR-1 in prvega odstavka 79. člena ZDR-1, saj ostane zaposlen na prejšnjem delovnem mestu za nedoločen čas. To tudi pomeni, da posebnih potreb po zagovoru tudi sicer ne more biti, vprašanje pa je lahko, kako že samo te ugotovitve vplivajo na smotrnost in tudi zakonitost odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
predsednik uprave - odpoklic - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - reintegracija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponujene zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja
Glede na to, da je tožnik po odpoklicu s funkcije predsednika uprave tožene stranke odklonil ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, je imela tožena stranka v določbi drugega odstavka 17. člena pogodbe o zaposlitvi podlago, da delovno razmerje tožniku zaključi po poteku petnajstdnevnega odpovednega roka, ki je pričel teči osmi dan od dneva vročitve predloga nove pogodbe o zaposlitvi. Ob prenehanju delovnega razmerja tožnika je bil sklep o odpoklicu še vedno veljaven in je učinkoval. Zato na zakonitost prenehanja delovnega razmerja ne vpliva okoliščina, da je bil odpoklic kasneje ugotovljen za ničnega.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - samostojni podjetnik - ožji družinski člani - razveza zakonske zveze - prepletanje poslovanja družbe in družinskih financ - posojilo - poneverba - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - dokazno breme - ocenjevanje dokazov
Po presoji Vrhovnega sodišča je glavna metodološka pomanjkljivost izpodbijane dokazne ocene odsotnost objektivne preverljivosti ugotovljenih dejstev, saj se ugotavljanje odločilnih dejstev v obravnavani zadevi lomi predvsem na zaupanju v (ne)verodostojnost povsem nasprotujočih se navedb strank in njune hčerke, ki pa ima očiten interes za uspeh določene stranke. V dosedanjem postopku ostale dokazne sledi izven sicer ozkega in zelo družinsko pogojenega konflikta, še niso bile ustrezno pretresene, kar bi omogočilo celovito analizo nasprotujočih si zatrjevanih dejstev, izven ozkega odnosa strank in njune hčerke, saj gre vendarle za delovnopravno vprašanje poslovanja toženca kot delodajalca, kar je ključno za sintezo pri ugotavljanju dejstev po predhodno opravljeni analizi.
Glede na odsotnost jasne in nedvoumne izjave o delnem umiku tožbe, tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva moralo razjasniti, ali gre v resnici za delni umik tožbe, če je na podlagi dejansko protislovnih navedb tožnika štelo, da je tožnik tožbo delno umaknil.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - podružnica tuje pravne osebe - legitimacija - pobot - vzajemnost terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali ima podružnica tuje pravne osebe kot tožena stranka v delovnem sporu legitimacijo za uveljavljanje procesnega ugovora pobota,
- ali je podan pogoj vzajemnosti terjatev za pobot terjatev, in sicer na eni strani terjatev delavca do delodajalca (podružnice pravne osebe) in na drugi strani terjatev delodajalca (matične družbe) do delavca,
- ali sta sodišči bistveno kršili določbe postopka v zvezi z razlogi za zavrnitev zaslišanja K. D. in v zvezi z obrazložitvijo razlogov oziroma pritožbenih razlogov za odločitev o zavrnitvi pobotnega ugovora v zvezi z neupravičeno uporabo poslovnih kartic Visa in plačila iz posebnega računa matične družbe v višini 15.500,00 EUR?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je materialno pravo pravilno uporabljeno glede znižanja pogodbene kazni zaradi upoštevanja nesorazmerja med višino pogodbene kazni in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule,
− ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot zahtevo za znižanje pogodbene kazni štelo navedbe toženca v prvostopenjskem postopku?
invalidnost - poklicna bolezen - datum nastanka invalidnosti - vzrok invalidnosti - ugotavljanje dejstev
Ob ugotovitvi, da je bolezen pri tožniku posledica njegovega dolgoletnega dela varilca, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je bila poklicna bolezen podana že pred dokončnostjo odločbe toženca, pa čeprav so določene usmerjene preiskave vzrok bolezni potrdile kasneje. Sodišče ni vezano zgolj na dokaze, ki so ob izdaji sporne odločbe že obstajali, temveč se lahko ta dejstva ugotavljajo tudi z novimi dokazi.