finančne težave delodajalca - plačilo plače - enostransko znižanje plače - zaveza za plačilo - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - načelo vestnosti in poštenja
Delavci bi res lahko uveljavljali terjatve iz naslova razlike plač že naslednji dan po datumu vsakokratnega (mesečnega) izplačila znižanih plač, saj so takrat dospele (134. člen ZDR-1), in jih nato uveljavljali v zastaralnem roku 5 let (v skladu z 202. členom ZDR-1). Vendar pa pravica terjati njihovo izpolnitev izhaja tudi iz zaveze toženk iz sklepa z dne 18. 10. 2010 o plačilu z odloženim oziroma kasnejšim rokom izpolnitve (ob prenehanju negativnih poslovni učinkov). Ta zaveza ni nična (kljub prejšnjemu nezakonitemu znižanju plač) in je ni mogoče šteti v škodo delavcev, temveč predstavlja podlago za izpolnitev obveznosti z določenim oziroma določljivim časom dospelosti (po prenehanju slabih poslovnih rezultatov).
To pomeni, da je ob jasni zavezi v sklepu z dne 18. 10. 2010, kdaj bosta toženki delavcem povrnili razliko plače (odloženo plačilo obveznosti v pogodbenem razmerju), zastaranje začelo teči šele po tem, ko sta toženki izšli iz poslovnih težav. To je bilo naslednji dan po izplačilu nezmanjšanih plač (dan po 18. 7. 2015).
dopuščena revizija - ugotovitev lastnosti zavarovanca - Evropska komisija - družbenik in poslovodna oseba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali status zaposlitve uslužbenca Evropske komisije in vključitve v sistem socialnovarstvenih dajatev za uradnike in druge uslužbence EU izključuje obveznost vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi statusa družbenika in poslovodne osebe v Republiki Sloveniji.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču drugostopenjske sodbe, da pogodbi o kadrovski štipendiji, sklenjeni med strankama, vsebujeta zgolj sankcijo za primer, da se štipendistka sploh ne zaposli pri štipenditorju, ne pa sankcije za primer, če pred potekom pogodbeno dogovorjenega obdobja obvezne zaposlitve za 12 mesecev poda odpoved pogodbe o zaposlitvi in se zaposli pri drugem delodajalcu.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj iz njega ne izhaja, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanj, ki so v njem navedena. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZUPJS člen 34, 34/1. ZUP člen 207, 207/1, 237.
dopuščena revizija - pravica do otroškega dodatka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri odločanju o priznanju pravice do otroškega dodatka upoštevajo tudi dejstva, ki so nastala po izdaji prvostopenjskega upravnega akta.
ZBPP člen 2, 2/3, 7, 7/1, 34, 34/2. ZPP člen 18, 18/2, 37, 67, 274, 274/1.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - sodna pristojnost - sprememba sodne prakse - zavrženje predloga
Ker gre pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč za poseben upravni postopek (v katerem kot poseben upravni organ odloča bodisi predsednik okrožnega sodišča bodisi predsednik specializiranega sodišča oziroma po njunem pooblastilu drug sodnik, ki ima na tem sodišču položaj svetnika), ki se rešuje v okviru določb ZUP, in ne za sodni postopek, odločanje o predlogu predsednice sodišča prve stopnje za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne spada v sodno pristojnost. Zato je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZPP predlog zavrglo.
Na področju odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči je prišlo do spremembe dosedanje sodne prakse (sklep Vrhovnega sodišča RS I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023).
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - zavrženje predloga
V zvezi s predlogom predsednice Delovnega sodišča v Celju ne gre za situacijo, glede katere bi lahko prišla v poštev uporaba 67. člena ZPP o delegaciji pristojnosti s strani vrhovnega sodišča, saj predlog ni bil vložen v okviru pravdnega postopka (delovnopravnega spora), ampak v postopku za določitev brezplačne pravne pomoči. To je poseben postopek, določen v ZBPP, ki v drugem odstavku 36. člena napotuje še na ZUP, če ZBPP ne določa drugače. ZUP pa ne pozna delegacije pristojnosti (pozna le institut izločitve), o kateri bi vrhovno sodišče odločalo v okviru svoje sodne funkcije.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožnico je okoliščina, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku tožnice ne odloča krajevno pristojno sodišče.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-1.
dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - epidemija - COVID-19 - finančne težave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožnik v okoliščinah konkretnega primera upravičen do solidarnostne pomoči.
dopuščena revizija - dopustnost dogovora o pogodbeni kazni - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je veljaven dogovor o pogodbeni kazni za primer, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi še pred nastopom dela.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 137, 137/3. ZZVZZ člen 31, 31/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/1-4.
dopuščena revizija - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - nadomestilo v breme zavoda - neposredno sodno varstvo - delovni in socialni spor - osnova za izračun nadomestila - naknadno izplačana plača
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je dopustno neposredno sodno varstvo delavca (brez izvedbe predhodnega upravnega postopka na zahtevo delavca) za plačilo razlike nadomestila med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS;
- ali je dopustno, da delavec v primeru, ko je na njegovo zahtevo o pravici do razlike nadomestila za vtoževano obdobje (ali del vtoževanega obdobja) že dokončno in pravnomočno odločeno v postopku pred ZZZS, in mu ta razlika ni bila priznana, isto razliko uveljavlja tudi v delovnem sporu proti delodajalcu in ali je takšen zahtevek utemeljen;
- ali se v osnovo za nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS šteje tudi poračun plač, ki se nanaša na obdobje, relevantno za obračun nadomestila, čeprav je izplačan po poteku tega obdobja (oziroma v naslednjih koledarskih mesecih ali letih).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožencem predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot toženec, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
ZDR-1 člen 137, 137/9, 148, 148/2. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 32, 32b.
dopuščena revizija - nadomestilo plače - praznik - letni dopust - neenakomerno razporejen delovni čas - razporeditev delovnega časa - letni razpored - mesečni razpored dela
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica, ki opravlja delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, za en teden letnega dopusta ne more biti upravičena do nadomestila plače za 42 ur, ampak le za 40 ur, kot delavci, ki opravljajo delo v enakomerno razporejenem delovnem času;
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da glede pravice do nadomestila plače za praznik ni pomemben letni razpored dela, ampak zadostuje mesečni razpored, objavljen v prejšnjem mesecu;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da iz drugega odstavka 32.b člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva izhaja podlaga za zavrnitev zahtevka iz naslova nadomestila plače za praznik;
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je brez opravljene pritožbene obravnave ugotovilo dejstva (da je tožnica leta 2021 že prejela nadomestilo plače za šest praznikov), ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
javni uslužbenci - plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - proračunski uporabnik - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da razpoložljivost sredstev ni pogoj za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
dopuščena revizija - začasna nezmožnost za delo - dokazna ocena
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je dokazna ocena sodišča druge stopnje v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je bila tožnica v spornem obdobju nezmožna za delo.
revizijski postopek - predlog za obnovo postopka - nov dokaz - reintegracija - datum sodne razveze
Toženec z revizijo izpodbija odločitev sodišč o datum sodne razveze. Tožnica želi z obnovo postopka doseči odločitev o tem, da jo mora toženec pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja do poziva na delo. Odločitev o predlogu za obnovo je torej potencialno daljnosežnejša, saj v primeru reintegracije vprašanje datuma sodne razveze ne bi bilo več pomembno. Zato je revizijsko sodišče sklenilo, da se postopek z revizijo prekine do zaključka postopka s predlogom za obnovo.
Iz sklepa Vrhovnega sodišča I R 44/2022 z dne 18. 5. 2022 jasno izhaja stališče, da drugi odstavek 19. člena ZPP velja za vsako sodišče prve stopnje, torej ne le za sodišča splošne pristojnosti, ampak tudi za sodišče specialne pristojnosti, kot je delovno sodišče.
Ker se torej Okrožno sodišče v Kranju ob predhodnem preizkusu tožbe (ta faza postopka se je zaključila z vročitvijo tožbe toženki 6. 10. 2020) ni izreklo za stvarno nepristojno, toženka pa v nadaljnji vlogi pristojnosti tega sodišča ni ugovarjala, ni imelo podlage, da se je izreklo za stvarno nepristojno.
predlog za dopustitev revizije - dejansko stanje - relevantne okoliščine - zavrnitev predloga
Predlagatelj s prvima dvema vprašanjema uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar pa v zvezi z njimi ne izpostavlja relevantnih okoliščin. Iz predloga izhaja, da skuša izpodbiti dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov. Ne glede na to, da je ugotovljeno dejansko stanje zelo vprašljivo, posledično pa tudi odločitev sodišč nižjih stopenj, toženka s predlogom za dopustitev revizije ne more nadomestiti očitno nezadostne aktivnosti v dosedanjem postopku.
ZPP člen 367, 367/1. ZDR-1 člen 46. ZNPPol člen 33.
poligraf - pravno priznana škoda - denarna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali izvedba poligrafskega testiranja delavca pri delodajalcu, kljub vnaprejšnji pisni privolitvi delavca, pomeni protipravno ravnanje oziroma nesorazmeren poseg v osebnostne pravice delavca;
- ali delavcu že zaradi psihičnega nelagodja ob izvedbi poligrafskega testiranja pripada