Po presoji Vrhovnega sodišča določba 73. člena URS pritožniku ne zagotavlja aktivne legitimacije za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, ampak mu tako kot vsem drugim, tudi organom, ki se kakorkoli srečujejo s to problematiko, nalaga dolžnost varovanja kulturne dediščine. Ugotavljanje kršitev dolžnosti iz 73. člena URS oz. njihovo sankcioniranje pa je v pristojnosti državnih organov oziroma organov lokalne skupnosti.
začasna odredba – ukrep gradbenega inšpektorja – težko popravljiva škoda – posledice izvršitve ukrepa – tretje osebe
Tožnikove navedbe, da se bodo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tako on kot drugi stanovalci obravnavanega objekta znašli pred stroški, ki si jih nihče ne more privoščiti, ne izkazujejo težko popravljive škode. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča namreč tožnik s stroški, povezanimi z vzpostavitvijo zakonitega stanja, težko popravljive škode ne more izkazovati.
zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident s svojimi pavšalnimi navedbami zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 263, 263/1-5, 267, 267/1, 267/2. ZGO-1 člen 62, 62/1, 96, 96/2.
dovoljenost revizije – stranska udeležba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje – stranska udeleženca v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni spor, izražen v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje za odločitev v zadevi, če je vloga za obnovo postopka zavržena kot prepozna, revident pa sprašuje, ali je lahko predlagatelj obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja po 9. točki 260. člena ZUP. Pomembno pravno vprašanje tudi ni, če o takem vprašanju obstoji ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča, obravnavani primer pa od te prakse ne odstopa.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor zaradi dovolitve izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revident ni konkretno in natančno navedel, katero je pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku - dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku učinkuje za naprej in sama zase še ne predstavlja zelo hudih posledic. Ker revidentka ni izkazala konkretnih posledic, ki jih ima zanjo izpodbijana odločitev, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 67. ZUP člen 43.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vezanost upravnega organa v ponovljenem postopku na pravno mnenje sodišča – stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - delno gradbeno dovoljenje – neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Upravni spor o obnovi postopka gradbenega dovoljenja ni spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti.
Vprašanje, o katerem je že izoblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča (že rešeno vprašanje), izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni pomembno pravno vprašanje.
Vprašanje, ki se nanaša na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, oziroma vprašanje, na katero je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega oziroma podzakonskega besedila, ni pomembno pravno vprašanje.
Z navedbami, ki ostajajo na pavšalni ravni in so v celoti neizkazane, ni izpolnjen pravni standard zelo hudih posledic.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO – UPRAVNI SPOR
VS1013216
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5, 32/6, 76, 82, 82/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – neizkazana težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme zazidanega dela
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej, vendar gre, glede na ustaljeno upravnosodno prakso, za takšno škodo, ki je resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1013209
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZGO-1 člen 152.
dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o zakonitosti inšpekcijske odločbe ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Zato tudi revidentkine navedbe o vrednosti spora ne vplivajo na dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje – stranski udeleženec – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – položaj stranskega udeleženca – na splošni ravni izpostavljeno vprašanje
Revidentka tudi z obširnimi revizijskimi navedbami ni konkretizirala na splošni ravni izpostavljenega vprašanja, ali lahko kot stranska udeleženka uveljavlja vse vsebinske in procesne ugovore v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Pa tudi sicer je Vrhovno sodišče že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da lahko stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VS4001745
ZPP člen 13, 13/2, 285. ZOR člen 640. ZGO člen 37a, 65, 71.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – zamuda z izpolnitvijo - krivda za zamudo – pridobitev uporabnega dovoljenja - - poslovna odškodninska odgovornost – materialno procesno vodstvo – predhodno vprašanje
Sodišči nižjih stopenj sta pri presoji, ali se učinek pogodbene klavzule „ključ v roke“ razteza tudi na dolžnost pridobitve uporabnega dovoljenja s strani toženke, izhajali iz dejanske ugotovitve, da je bila pogodbena volja strank takšna. Vendar pa tega pogodbenega določila ne gre tolmačiti tako široko, da bi iz njega izhajala zaveza toženke pridobiti uporabno dovoljenje tudi v primeru, ko je tožnica sama, zaradi svojih posebnih zahtev, zaprosila za (novo) gradbeno dovoljenje, ki se je nanašalo na rekonstrukcijo kupljenih poslovnih prostorov. Ker je zaradi posebnih zahtev kupke (tožeče stranke) po rekonstrukciji kupljenih poslovnih prostorov prišlo do časovnega zamika (zamude) pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, je pravilna presoja da tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi te zamude.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 142, 142/1, 142/2, 260, 260-9.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – obnova upravnega postopka - spor izražen v denarni vrednosti – odstop od sodne prakse – stranski udeleženec – zahteva za vstop v postopek – različne dejanske in pravne okoliščine – zavrženje revizije
Obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja in njegove spremembe po 9. točki 260. člena ZUP ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato revizija iz tega razloga ni dovoljena.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 89. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZUP člen 260, 260/9, 263, 267.
dovoljenost revizije – obnova postopka – upravičena oseba za vložitev predloga – pomembno pravno vprašanje – ni pomembno po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti konkretno in natančno navedeno, kar v tem primeru ni, mora pa biti pomembno za odločitev v revizijski zadevi. To pa v tem primeru, kolikor se sploh da razbrati, za katero pravno vprašanje naj bi šlo, ni izpolnjeno.
Kadar gre za gradbeno dovoljenje oziroma obnovo postopka, ki se je končal z izdajo gradbenega dovoljenja, ne gre za odločanje o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti.
GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1013185
ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – nastanek težko popravljive škode – upravna dovoljenja za objekt
Tožnika z ugovorom, da imata za objekt, ki bi ga morala porušiti, vsa upravna dovoljenja, napadata zakonitost s tožbo izpodbijane upravne odločbe. Presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta sodišče opravi šele pri odločanju o tožbi, ne more pa o tem sprejeti pravnega sklepanja v postopku presoje zahteve za izdajo začasne odredbe.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – pravno pomembna škoda
Ker je za izdajo začasne odredbe pravno pomembna škoda, ki bi nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe tožniku, se pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe v obravnavanem primeru, ne more upoštevati navedb o škodi, ki naj bi nastala tretji oseb.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5. ZPP člen 337, 337/1. ZGO-1 člen 144, 144/3.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes – zaslišanje prič – pritožbena novota
Težko popravljiva škoda mora biti izkazana najkasneje ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe in to z materialnimi dokazili. Postopek izdaje začasne odredbe je namreč po zakonu hiter, saj mora sodišče odločiti o zahtevi v roku 7 dni (peti odstavek 32. člena ZUS-1). Tožnik takšnih dokazil ob zahtevi za izdajo začasne odredbe ni podal, predlagano zaslišanje tožnika kot stranke in zaslišanje njegove žene kot priče pa po presoji Vrhovnega sodišča nista dokazili, ki bi ju bilo mogoče uspešno uveljavljati v postopku izdaje začasne odredbe po ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/7, 79/8, 79/9.
gradbeno dovoljenje – komunalni prispevek – dovoljenost revizije pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Če je revizija, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 66, 66/1-2.
zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje – pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločilo – vprašanje, ki ga izpostavlja, ni bistveno za odločitev – zavrženje revizije
Ker vprašanje (kdaj gre za rekonstrukcijo objekta), glede katerega revidentka zatrjuje neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje (ki jo niti ne izkaže), in da o njem Vrhovno sodišče še ni odločalo, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve in ni bistveno za odločitev, zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 56, 66, 66/1-6.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – kmetijsko zemljišče - izkazana pravica graditi – neenotnost sodne prakse – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice
Glede na določbe ZGO-1 mora investitor izkazati pravico graditi, ne pa tudi način pridobitve te pravice, zato način pridobitve pravice graditi ni pravno vprašanje, ki je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pomembno za pravilno in zakonito odločitev in zato tudi ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Takšno tudi ni vprašanje statusa zemljišč, saj v pravni teoriji in praksi ni dvomov ali dilem, da se status zemljišč določi v prostorskih planih.