UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013147
ZUS-1 člen 22, 83, 89. ZPP člen 367a, 367b. ZPNačrt člen 1, 27/4, 39/4. ZGO-1 člen 1, 2, 2/1-6.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obrazložitev neenotnosti sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni navedla na zahtevani način, saj odgovor na vprašanje, ki ga izpostavlja, ne sproža nobene dileme.
V reviziji sta predloženi sodbi sodišča prve stopnje, vendar pa upoštevaje trditveno in dokazno breme, revidentka ni pojasnila, v čem so relevantne dejanske in pravne okoliščine iz predloženih sodb sodišča prve stopnje in iz obravnavane zadeve enake ali vsaj toliko primerljive, da bi bil mogoč zaključek, da gre v obravnavani zadevi za različno sodno prakso sodišča prve stopnje. Glede na navedeno ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka z zgolj pavšalnimi navedbami zelo hudih posledic ni z ničemer obrazložila in ne izkazala. Glede nastanka zelo hudih posledic pa se tudi sicer ne more sklicevati na morebitno škodo, ki bi jo lahko utrpeli drugi subjekti. Revizija zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – začetek teka subjektivnega roka – jasna zakonska določba – zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje
Določba 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da lahko stranka predlaga obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP samo v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana, daje jasen odgovor na vprašanje začetka teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, zato razlaga te določbe ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013141
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 1, 1/4, 101, 101/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – upravni postopek - obnova – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – obnova med vojno požganih pastirskih stanov – dopustnost gradnje brez gradbenega dovoljenja – jasno besedilo zakona – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker je odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali vojni požig pastirskih stanov sodi med druge nesreče po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 in zato za njihovo obnovo gradbeno dovoljenje ni potrebno, mogoč že z branjem zakonskega teksta četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ki zaradi jasne dikcije ne rabi dodatne razlage, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, ampak morajo biti za njihovo izkazanost podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
uporabno dovoljenje po samem zakonu – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – standard natačne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – trditveno in dokazno breme - različna praksa upravnih organov - zavrženje
Morebitna različna praksa upravnih organov ni zakonski razlog za dovoljenost revizije.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1013053
ZUS-1 člen 13, 13/2, 13/3, 59, 59/2, 75, 75/2, 83, 83/2-3, 85, 85/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 152, 201.
ukrep gradbenega inšpektorja - glavna obravnava - sojenje po sodniku posamezniku - obseg revizijske presoje - zelo hude posledice - dovoljena revizija - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Izrečeni inšpekcijski ukrep pravilno temelji na določbi ZGO-1, ne pa na prej veljavnem ZUN oziroma ZGO. Objekt do uveljavitve ZGO-1 še ni imel v skladu z ZUN pridobljenega lokacijskega dovoljenja in ne v skladu z ZGO pridobljenega gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo. To pa pomeni, da gre za situacijo, ki jo ureja prvi odstavek 201. člena ZGO-1, po katerem se v primerih, kot je obravnavani, gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa ZGO-1, začnejo uporabljati dve leti po dnevu uveljavitve ZGO-1, ob nadaljnjem pogoju, da njihovi lastniki pri pristojnem gradbenem organu ne vložijo predpisane zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 83, 83/3, 87, 87/1, 87/2. ZGO-1 člen 69, 69/1.
občina kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – priznanje statusa stranke z vročitvijo odločbe – že rešeno vprašanje - zelo hude posledice – plačilo komunalnega prispevka – zavrženje revizije
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da navadna vročitev gradbenega dovoljenja, to je vročitev, ki ni opravljena osebno z vročilnico v skladu z 87. členom ZUP in 69. členom ZGO-1, osebi ne priznava oziroma ne daje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za že rešeno pravno vprašanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 62, 62/2-2. ZJC člen 82, 82/1.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – stranka v postopku - lastniki zemljišč, po katerih poteka kategorizirana občinska pot - zelo hude posledice – zavrženje revizije
Ker je odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali so lastniki zemljišč, po katerih poteka kategorizirana občinska pot, stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, mogoč že z branjem 2. točke drugega odstavka 62. člena ZGO-1 in ker v pravni teoriji in pravni praksi tudi ni dvomov ali dilem, da kategorizacija poti na lastninska razmerja ne vpliva, saj Odlok o kategorizaciji nima razlastitvenega učinka, vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
gradbena inšpekcija – revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija – sklicevanje na zakonsko besedilo - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, spornega pravnega vprašanja pa ne izpostavi, niti ne navede sodne prakse, ki bi odstopala od odločitve sodišča, vložena revizija ni dovoljena.
Revident s pavšalnimi navedbami, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih neugodnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njegovo poslovanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije (hude posledice), ni izkazal, saj zelo hudih posledic ni konkretiziral, niti jih ni utemeljil in izkazal.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 73, 73/2, 153, 201, 201/6.
inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja – dovoljenost revizije - zavrženje – neenotna sodna praksa – drugačno stališče prvostopenjskega sodišča v isti zadevi – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje bi moral revident izkazati z odločbami, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi.
Odgovor na vprašanje uporabe šestega odstavka 201. člena ZGO-1 pri neskladni gradnji jasno izhaja iz določb ZGO-1 in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago relevantnega zakonskega besedila, zato to ni pomembno pravno vprašanje.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj zatrjevana in sicer izkazana finančna obremenitev, ki izhaja iz izpodbijane odločbe (npr. vpliv na njegovo preživljanje) in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Šele tedaj bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice.
obnova gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dovoljenost predloga za obnovo postopka - razlaga pojma objekt po tretjem odstavku 70. člena ZGO-1 – jasna določba – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – izkazanost – nedovoljena revizija
Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, se po presoji Vrhovnega sodišča nanaša le na razlago pojma objekt po tretjem odstavku 70. člena ZGO-1, ki pa je jasno določen v 1. točki 2. člena ZGO-1, zato izpostavljeno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za uspešno uveljavljanje neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje bi moral revident glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ter ob primerni uporabi četrtega odstavka 367. b člena ZPP predložiti kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, česar pa ni storil.
Presoja zelo hudih posledic sploh ni mogoča, če revident zgolj navaja, da ima odločitev prvostopenjskega sodišča zanj zelo hude posledice, ker mu je z izpodbijano sodbo dejansko onemogočena gradnja družinske hiše na njegovem zemljišču, pri tem pa zatrjevanih posledic ne izkaže.
lokacijsko in gradbeno dovoljenje – obnova postopka – dovoljenji prenehali veljati po samem zakonu – pravni interes
Ker sta lokacijsko in gradbeno dovoljenje, katerih obnovo postopka so revidenti predlagali, prenehali veljati po samem zakonu, je odpadla tudi pravovarstvena potreba revidentov. Revidenti si z revizijo, tudi če bi z njo uspeli, svojega pravnega položaja ne morejo več izboljšati. Zato revidenti ne izkazujejo pravnega interesa za revizijo. Njihov interes je le dejanske narave.
O vprašanju obstoja obnovitvenega razloga novega dejstva oziroma novega dokaza (1. točka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), obstaja obširna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da morata novo dejstvo in nov dokaz obstajati že v času prvega odločanja (odločanja v prvotnem postopku), da bi lahko predstavljala obnovitveni razlog iz citirane določbe ZUP.
S pavšalnimi navedbami, zlasti upoštevaje vsebino zadeve (obnova upravnega postopka), revidentka ni izkazala, da zanjo stroški, ki naj bi ji posledično nastali zaradi zatrjevane spremembe zakonodaje, predstavljajo zelo hude posledice izpodbijane odločitve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2-9, 4, 4/1. ZVKD člen 44, 45, 46.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sprememba namembnosti objekta – kulturnovarstveno soglasje - zelo hude posledice za stranko
Če vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, temelji na drugačni dejanski podlagi, kot je dejansko stanje obravnavane zadeve, tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013063
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 5, 5/2. URS člen 157, 157/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe - subsidiarno sodno varstvo človekovih pravic
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Izpolnjen tudi ni pogoj za subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1, saj bi imel tožnik v primeru, da bi bilo s sklepom poseženo v njegove pravice (ustavne ali zakonske), zoper tak sklep sodno varstvo v rednem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 62, 62/4. ZUP člen 143, 143/6.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – občina kot stranka v postopku – zelo hude posledice - zavrženje revizije
Vprašanje, ali ima občina položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in pravico do pritožbe zoper izdano odločbo, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1, saj na to vprašanje odgovarja že zakon, in sicer ZGO-1 v četrtem odstavku 62. člena in ZUP v šestem odstavku 143. člena.
dovoljenost revizije – zavrženje – navedena vrednost spora (punctum) – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno
V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalno navedbo odločitve o pomembnem pravnem vprašanju kot podlagi za dovoljenost revizije ni izpolnjeno trditveno in dokazno breme o izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic. Da bi predstavljala zelo hudo posledico, morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Revidentka takih okoliščin ni izkazala, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012974
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
gradbena inšpekcija - dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – nekonkretizirano pravno vprašanje - sklicevanje na zakonsko besedilo – zelo hude posledice - pavšalne navedbe
Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje in zgolj citira zakonsko besedilo, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka obstoj zelo hudih posledic z navedbo, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njeno poslovanje, ni izkazala.
GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – UPRAVNI SPOR
VS1012962
ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes
Zgolj z navajanjem posledic upoštevanja inšpekcijskega ukrepa, kar je že po naravi stvari povezano z določenimi stroški in škodo, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.
Materialna škoda ob vzpostavljanju zakonitega stanja ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Vrednost izvedenih gradbenih del, ki jih mora zavezanec po inšpekcijski odločbi odstraniti, sama zase ne pomeni težko popravljive škode.
Sklep o izvršbi ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. S tem sklepom namreč ni odločeno meritorno oziroma ni poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnikov.