INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012797
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 83, 83/1-3.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - sklep o dovolitvi izvršbe - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice
Revidentka bi morala vzročno zvezo med izvršitvijo izpodbijanega sklepa (odstranitvijo objektov) in domnevno neuspešnostjo podjetja izkazati z navedbo konkretnih okoliščin (predvsem s tem, kako bi domnevno dodatni stroški skladiščenja na drugi lokaciji in zatrjevana neposredna škoda vplivali na uspešnost njenega poslovanja), poleg tega pa tudi navesti dokaze, s katerimi bi bile te trditve izkazane.
začasna odredba – zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – legalizacija - drugo pravno razmerje – težko popravljiva škoda – verjetna izkazanost nastanka težko popravljive škode
Stranka ne more s sklicevanjem na škodo, ki naj bi ji nastala zaradi odstranitve nelegalne gradnje (na podlagi inšpekcijskega ukrepa), utemeljevati težko popravljive škode v obravnavanem upravnem sporu, ki se nanaša na legalizacijo sporne gradnje.
legalizacija - naravovarstveno soglasje – naravovarstveni pogoji - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravica stranke sodelovati v postopku – zelo hude posledice – kraj bivanja – predložitev dokazov
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila na zahtevani način. Navajata namreč le, da gre v obravnavani zadevi za pomembna pravna vprašanja kršitve pravice stranke sodelovati v postopku, razmejitve med določitvijo naravovarstvenih pogojev in oceno že zgrajenega objekta ter opredelitve pravnega statusa zemljišča, na katerem obravnavana nepremičnina stoji.
Revidenta nista izkazala, da bi v obravnavanem objektu živela, saj sta v tem postopku kot naslov bivanja navajala A. po podatkih v spisu pa se obravnavani objekt nahaja v kraju B., prav tako pa nista predložila nobenih dokazov za druge trditve, zato nista izkazala zelo hudih posledic, ki bodo zanju nastale z izpodbijano odločbo.
začasna odredba - gradbeno dovoljenje - izvršljivost upravnega akta
Začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče izdati le v primerih upravnih aktov, ki se izvršujejo v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji), ki se nanašajo na izvršbo. Na ta način pa je mogoče izvršiti le tiste upravne akte, v katerih se zavezancu nalaga določena obveznost, torej da nekaj stori, opusti ali utrpi. Gradbeno dovoljenje ni tak akt, saj ustanavlja pravico graditi pod v njem določenimi pogoji, ne nalaga pa obveznosti, ki bi jih bilo mogoče prisilno izvršiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
izbris iz imenika ZASP – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, in bo kljub izbrisu iz imenika lahko npr. na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1, ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih ter na tak način pridobival dohodke.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice - izbris iz imenika odgovornih projektantov Zbornice za arhitekturo in prostor
Revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, in bo kljub izbrisu iz imenika lahko npr. na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1, ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih ter na tak način pridobival dohodke.
Ker je odločba, katere odložitev izvršitve sta revidenta predlagala postala pravnomočna, odložitev upravne izvršbe po tej odločbi po tretjem odstavku 293. člena ZUP ni več mogoča. Revidenta zato nimata več pravnega interesa za vodenje upravnega spora.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012623
ZUS-1 člen 32, 32/2.
izvršitev inšpekcijskega ukrepa - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Samo zatrjevanje o zmanjšanem prometu in upadu poslovanja zaradi neuporabe skladiščnega prostora, brez konkretnih dokazov, ne zadostuje za izdajo začasne odredbe.
Odklop nedovoljene gradnje od določene vrste gospodarske javne infrastrukture je po določbi tretjega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) realno dejanje. Če je objekt, katerega je treba odklopiti od javne infrastrukture, v odločbi pristojnega inšpektorja opisan tako, da pri izvršitvi tega dejanja ne more priti do zamenjave z drugim objektom, je inšpekcijska odločba tudi po presoji Vrhovnega sodišča izvršljiva. Na njeno izvršljivost ne more vplivati v reviziji zatrjevano dejstvo, da inšpekcijskega ukrepa prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture (prvi odstavek 158. člena ZGO-1) zaradi pomanjkljivosti izreka inšpekcijske odločbe z dne 17. 5. 2004 ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Vpis ukrepa odklopa objekta (tretji odstavek 158. člena ZGO-1) v zemljiško knjigo namreč po določbah 158. člena ZGO-1 ni predpisan in tudi ni pogoj za izvršitev tega ukrepa.
S sklicevanjem na to, da je revident vložil za izdajo gradbenega dovoljenja že 100.000,00 EUR, ne zadošča za izpolnjevanje pogoja po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije. Tudi če bi tožnik izkazal, da je vložil navedena sredstva, to samo po sebi še ne pomeni hudih posledic.
začasna odredba - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – težko popravljiva škoda – izkazanost škode v zahtevi za izdajo začasne odredbe
Tožnica v zahtevi niti ni navedla ali opredelila, kakšna škoda bi ji pretila zaradi izvršitve izpodbijanega akta in zato ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnica je šele v pritožbi navedla, da bi ji zaradi njenih nizkih dohodkov oziroma nizke pokojnine s plačilom nadomestila grozilo pomanjkanje oziroma bi bila osebno ogrožena. Vendar pa pomanjkljivosti zahteve za izdajo začasne odredbe glede verjetnega obstoja težko popravljive škode tožnica ne more nadomestiti z navajanjem in dokazovanjem svoje ogroženosti šele v pritožbi.
Izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije mora izkazati revident.
V postopku razveljavitve in zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic, kot pogoja za dovoljenost revizije s sklicevanjem na morebitno odstranitev objekta. Revidenta pa tudi nista izkazala, da jima takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.
enotno dovoljenje za gradnjo - prepoved razpolaganja z nepremičninami v denacionalizacijskem postopku - ničnost upravne odločbe – ničnost pravnega posla
Pri izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo ne gre za pravni oziroma razpolagalni posel, pač pa je to akt državnega organa in ni podan ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 276. člena ZUP, tudi ob upoštevanju določbe 88. člena ZDen, ki določa, da so pravni posli in enostranske izjave volje nični, če gre za razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a, 367b.
dovoljenost revizije – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje – konkretnost pravnega vprašanja - zelo hude posledice – izkazanost posledic
Po presoji Vrhovnega sodišča je revidentka pomembno pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, zgolj z naštevanjem pravnih pojmov, ne da bi izpostavila, o katerem konkretnem pravnem vprašanju naj bi revizijsko sodišče odločalo, niti ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno. S tem ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367b. ZUP člen 263, 263/1-5, 260, 260-9.
dovoljenost revizije – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja – rok za vložitev predloga za obnovo – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Odgovor na vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka (kdaj prične teči 30-dnevni rok, ki je določen za vložitev predloga za obnovo postopka), je jasen že na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Revidentka ne izkaže, da bi to vprašanje v praksi ali teoriji sprožalo posebne dileme oziroma da bi v obravnavanem primeru glede razlage teh določb prišlo do odstopa ali neenotnosti sodne prakse.
Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vprašanja, ki jih postavljata revidenta, pa so vprašanja, na katera odgovarja že zakon.
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZUP člen 260. SZ člen 8, 8/2, 12, 24, 31.
gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta – obnova upravnega postopka – pravno in dejansko stanje v času izdaje gradbenega dovoljenja – soglasje etažnih lastnikov – izkazana pravica graditi
V času izdaje spornega gradbenega dovoljenja oziroma odločanja v prvotnem postopku na prvi stopnji (1. 7. 2002) namreč SZ-1 še ni veljal. Tudi po presoji revizijskega sodišča je zato pravilno stališče, da je treba pri odločanju v tej zadevi uporabiti Stanovanjski zakon – SZ (Ur. l. SRS, št. 18/91 in nadaljnji).
Navedeni SZ je v 12. členu določal, da so skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši ter funkcionalno zemljišče v solastnini vseh etažnih lastnikov. Skupni deli in naprave večstanovanjske hiše pa so v skladu z drugim odstavkom 8. člena SZ temelji, nosilni zidovi, stropovi, streha, fasada, dimniki in svetlobni jaški, dvigala, električno in kanalizacijsko ter vodovodno in telefonsko omrežje, plinska in toplovodna napeljava in naprava za ogrevanje in podobno. Kot to pravilno navajata tožena stranka in sodišče prve stopnje, je glede na izrecno določbo drugega odstavka 8. člena SZ skupni del večstanovanjske hiše tudi fasada in je zato glede na 12. člen SZ v solastnini vseh etažnih lastnikov. SZ je v 31. členu določal, da je za odločitve, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov. Glede upravljanja 24. člen SZ določa, da le-to obsega stanovanjske storitve, vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja ter vse storitve v zvezi s tem. Za odločitve, ki presegajo navedeno upravljanje, je bilo torej potrebno soglasje vseh lastnikov, tako kot sta pravilno presodila tožena stranka in sodišče prve stopnje.
Ker je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da revidentka ni pridobila soglasij vseh lastnikov, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni izkazala, da ima pravico graditi oziroma rekonstruirati objekt, kot to določa Zakon o graditvi objektov, ki je veljal v času izdaje prvega dovoljenja z dne 1. 7. 2002 oziroma v času prvega odločanja. Zato ji je bila izdaja gradbenega dovoljenja utemeljeno zavrnjena.
lokacijsko dovoljenje za transformatorsko postajo – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – elektromagnetno sevanje – trditveno in dokazno breme
Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo, ali ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, za revidenta zelo hude posledice in s tem izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 44, 87, 142. ZGO-1 člen 69.
sprememba gradbenega dovoljenja - stranka v upravnem sporu – stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku – konkludentno priznanje položaja stranke - osebno vročanje gradbenega dovoljenja strankam
Tožnik v upravnem sporu je lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.