molk organa prve stopnje – že pravnomočno odločeno o zahtevku strank
Ker je bilo na podlagi zahteve revidentov za nadaljevanje postopka, začetega na predlog pravne prednice za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, že pravnomočno odločeno s sklepom prvostopenjskega organa, ne gre za molk tega organa in je bila pritožba revidentov zaradi molka pravilno zavržena na podlagi 129. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje – dokazilo o lastništvu zemljišča – ničnost prodajne pogodbe kot predhodno vprašanje - glavna obravnava
Predložitev dokaza o pravici razpolaganja je eden od pogojev, da se začne postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, in ne gre za predhodno vprašanje v smislu 144. člena ZUP. Ker tožnik ni izkazal, da je kupoprodajna pogodba, na podlagi katere investitor izkazuje pravico graditi, nična, dokazno breme pa je na njem, je ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZGO upravni organ pravilno izdal gradbeno dovoljenje investitorju.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012005
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZGO-1 člen 148, 148/1-2.
upravna izvršba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravice, obveznosti ali pravne koristi
Izpodbijani prvostopni akt ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je vseboval izvršilni naslov, s katerim je bila med drugim tožeči stranki odrejena ustavitev nelegalne gradnje. Ta ukrep se z izpodbijanim aktom le prisilno izvršuje.
zahteva za vstop v postopek po izdaji prvostopenjske odločbe
Oseba, ki doslej ni bila stranka, lahko zahteva vstop v postopek kadarkoli med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za pritožbo za katero od strank, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka.
ZUP člen 43, 260, 260-9, 265. ZUS člen 67, 67/2. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1, 92, 107.
enotno dovoljenje za gradnjo0 - obnova postopka – zaslišanje strank v upravnem postopku – pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku – predhodno vprašanje v upravnem sporu – opustitev oprave glavne obravnave
Tudi po presoji revizijskega sodišča ima predlagateljica obnove kot lastnica sosednjega zemljišča pravico sodelovati v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo. Sporno enotno gradbeno dovoljenje med drugim vsebuje tudi ograditev celotnega zemljišča tožnikov z žično ograjo, pri čemer zemljišče prizadete stranke meji na njihovo zemljišče. Prizadeta stranka pa je v predlogu za obnovo zatrjevala, da ima na parceli tožnikov služnostno pravico poti. Po določbi 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Predlagateljica obnove postopka kot neposredna soseda investitorjev ima zato pravico udeleževati se postopka, v katerem se odloča o dovolitvi predlaganega posega v prostor, kot stranska udeleženka, saj v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi.
Pravilna je presoja, da tožnik ne bi mogel terjati odmika objekta od njegove parcelne meje, tudi če bi bil tak odmik z urbanističnim predpisom določen, saj njegovo zemljišče ne meji na zemljišče predvidenega posega.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – nedovoljen poseg v prostor – lastništvo zemljišča
Revident ne zanika, da je pridobil za legalizacijo kupljenega objekta lokacijsko dovoljenje, kot tudi gradbeno dovoljenje, šele v letu 1996, čeprav je nedograjen objekt kupil že v letu 1986. Objekt je bil torej zgrajen brez ustreznega upravnega dovoljenja pred 10. 4. 1993, ko je bil uveljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur. l. RS, št. 8/93), ki je določil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora za vse nedovoljene posege v prostor, izvedene brez ustreznega upravnega dovoljenja.
Ni sporno, da tožnik pred pričetkom sporne rekonstrukcije objekta (s posegom v konstrukcijske elemente objekta) ni pridobil gradbenega dovoljenja. Zato mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi ZGO-1.
ZUN člen 50, 51, 73, 73/1. ZGO-1 člen 2, 3, 3/3, 200, 200/1. ZUS-1 člen 85, 85/1, 85/2, 86, 107, 107/1, 107/2.
načelo zakonitosti - gradnja brez upravnega dovoljenja – enostavni objekti - ustavna odločba
Ker se je v obravnavani zadevi inšpekcijski postopek začel pred uveljavitvijo ZGO-1, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča pa ne gre za enostaven objekt po Pravilniku, je upravni organ prve stopnje pravilno odločil na podlagi ZUN.
Glede na podatke predloženih spisov je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da sta tožnici v upravnem postopku uveljavljali le ugovor, da se bodo z dovoljeno gradnjo poslabšali bivalni pogoji. Ta ugovor sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno presodila s sklicevanjem na oceno vplivov predvidenih posegov na okolje, ki vključuje tudi osončenje (del projektne dokumentacije PGD, ki jo je decembra 2003 izdelala gospodarska družba G d.o.o.). V navedeni dokumentaciji ni podlage za ugovor o poslabšanju bivalnih pogojev, dokazil o nasprotnem pa tožnici nista predložili.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so vsi ugovori tožnic v tožbi (gradnja dimnika, strešnega okna in dozidava strehe) tožbene novote, ki so po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS nedopustne. Pritožbeni ugovor tožnic, da ne gre za novote, v podatkih spisa zato nima podlage.
ukrep urbanistične inšpekcije - odlog izvršbe – stranke v inšpekcijskem postopku - poseg v pravice in pravne koristi
Drugi odstavek 292. člena ZUP določa, da lahko pritožbo v upravno-izvršilnem postopku vloži poleg upravičenca in zavezanca še vsakdo drug, v katere pravice in pravne koristi posega izvršba. Toda izvršba v obravnavanem primeru teče zoper investitorja in tožnika nimata v tej izvršbi nobene obveznosti in se tudi ne posega v njune pravne koristi.
ukrep gradbenega inšpektorja – ustavitev del – odstranitev objekta – načelo ne bis in idem – prepoved reformatio in peius
Postopek pridobivanja upravnega dovoljenja za gradnjo objekta je ločen od inšpekcijskega postopka. Zato naknadna pridobitev lokacijskega dovoljenja lahko vpliva le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe.
legalizacija posega – zavrnitev legalizacije - predlog za izrek ničnosti odločbe – aktivna legitimacija za vložitev predloga
Vlogo za legalizacijo spornega posega je vložil takratni zemljiškoknjižni lastnik, ki je tožnika tedaj pooblastil le za svoje zastopanje v tistem upravnem postopku. Ker je bil tožnik v navedenem upravnem postopku le pooblaščenec, nima aktivne legitimacije za vložitev zahteve za izrek ničnosti navedene odločbe.
ZUN člen 50, 50/1, 73, 73/1. ZGO-1 člen 200, 200/1. ZUS-1 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem – obseg presoje zakonitosti inšpekcijske odločbe - nadaljevanje inšpekcijskega postopka po ZGO-1
Zakonitost odločitev inšpekcijskega organa se presoja glede na dejanske in pravne okoliščine v času njegovega odločanja. Morebitna poznejša pridobitev gradbenega dovoljenja bi lahko vplivala le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011925
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5. 32/6.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – težko popravljiva škoda – odložitvena začasna odredba – konkretizacija in izkazanost škode
Za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne zadošča nastanek kakršnekoli materialne škode, temveč mora biti zanjo izkazano, da je za tožnika težko popravljiva.
varovalni pas javne cest in javne poti – nedovoljen poseg - inšpekcijski ukrep občinske komunalne inšpekcije – obseg revizijske presoje – neizvedba glavne obravnave
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik z gradbenimi deli poslabšal preglednost na občinskih cestah, je imel občinski inšpekcijski organ podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa v občinskem odloku, ki določa, da lahko občinski inšpektor odredi, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti ceste.
ZKZ člen 8. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
dovolitev priglašenih del – kmetijska zemljišča – občinski prostorski plan
V upravnem sporu se presoja zakonitost izpodbijanih upravnih aktov po pravu, ki je veljalo v času odločanja organa, ki je odločil o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. To je v tem primeru sklep prvostopnega upravnega organa, ki je bil izdan leta 2000, takrat pa je 8. člen ZKZ še veljal, saj ga je razveljavil ZUreP-1, ki je začel veljati 1.1.2003.
Ker prostorski plan občine na območju, na katerem je tožeča stranka želela postaviti reklamna panoja, ne predvideva nekmetijske rabe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka za postavitev panojev nima pravne podlage.
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje spornega objekta ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Zato mu je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi citirane določbe ZGO-1.
urejanje prostora – gradnja v nasprotju z ureditvenim načrtom - začasna odredba - težko popravljiva škode
V obravnavanem primeru gre za poseg v prostor, za katerega tožeči stranki ni bil izdan ustrezen posamičen akt. Zato za izkazanost pogoja nastanka težko popravljive škode ne zadošča zgolj možnost nastanka kakršnekoli materialne škode, s katero bi tožeča stranka morala pri posegu v prostor računati.
odpravljeno gradbeno dovoljenje in zavrnjen zahtevek za legalizacijo - začasna odredba – izvršljivost upravnega akta – težko popravljiva škoda
Če se akt prisilno ne izvršuje (ne v upravnem in ne v sodnem postopku), ni mogoča začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1; težko popravljiva škoda kot zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 mora biti v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki naj bi se začasno urejalo.