začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - škoda zaradi odklopa elektrike - stečaj - ureditvena začasna odredba - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - težko popravljiva škoda ni izkazana - neizkazana težko popravljiva škoda - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Stečaj je lahko težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1, vendar je treba vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je neposredna posledica (izvršitve) ravno tega izpodbijanega akta. Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je tako ob ustrezni trditveni podlagi potrebno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja. Za presojo možnosti stečaja zaradi izvršitve izpodbijane odločbe je torej treba upoštevati trenutno pritožničino premoženjsko stanje in vpliv zatrjevane izgube dejavnosti na njen pravni in ekonomski položaj. Pritožnica zgolj s splošnimi navedbami o grožnji stečaja okoliščin, ki bi lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja, ni ustrezno in dovolj konkretno zatrjevala ter v zvezi s tem niti ni predložila nobenih dokazov, zato možnosti uvedbe stečaja zaradi naloženega inšpekcijskega ukrepa ni izkazala.
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstva in izvajalo dokaze po uradni dolžnosti, nadalje da je odločitev oprlo na dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena od strank postopka, pri tem pa razloge za odločitev le pavšalno obrazložilo in s tem kršilo 8. in 14. točko 339. člena ZPP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1.
Pritožnik je izkazal škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev naloženega ukrepa. Taka škoda po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča šteje za težko popravljivo škodo v inšpekcijskih zadevah.
Okoliščina, da je PUP za mesto Maribor urejal območje prostorske planske enote St 10 S, sama po sebi ne izključuje drugačnega urejanja dela te planske enote s kasneje sprejetim (v letu 2013 tudi spremenjenim) OPPN za del PPE St 10 S in s tem tudi prenehanja veljavnosti PUP v tem delu. Revidenta namreč ne trdita, da omenjeni OPPN ne bi bil v skladu s prostorskimi sestavinami oziroma da v njih ni bilo podlage za sprejem OPPN z namenom izvedbe prostorske ureditve območja, za katerega je bilo v prostorskih sestavinah predvideno urejanje s PIN. Navedeno stališče tudi v ničemer ne posega v prenehanje veljavnosti PUP z dnem uveljavitve OPN in v postopek njihovega spreminjanja in dopolnjevanja, določena v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt.
OPN je hierarhično višji predpis kot OPPN, saj mora biti ta skladen z OPN. Navedeno razmerje izhaja iz vsebine njunega urejanja.
Iz četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi moral biti na tej podlagi sprejeti OPPN v skladu s PUP oziroma z v njem določenimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Biti pa mora skladen s prostorskimi sestavinami v preteklosti sprejetih občinskega dolgo- in srednjeročnega družbenega plana. Že na podlagi te ureditve, ki je specialna v razmerju do določb, ki veljajo za sprejem OPPN po uveljavitvi OPN, je mogoče sklepati, da med OPPN in PUP ni vzpostavljenega hierarhičnega odnosa na način, kot je za OPPN in OPN določen v četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt.
Oba prostorska izvedbena akta (PUP in PIN) sta vsak za svoje območje urejanja določala pogoje za gradnjo objektov in je kasnejši PIN, sprejet za določeno območje urejanja, nadomestil na istem območju do tedaj veljavni PUP. Slednji so torej že na podlagi zakona veljali le do sprejema izvedbenega načrta. Tako PUP kot PIN pa so morali biti usklajeni s hierarhično višjima aktoma (dolgo- in srednjeročnim planom občine), medtem ko tak odnos med njimi ni bil, niti ni mogel biti vzpostavljen.
Iz zakonske zahteve, da PIN upošteva prostorske sestavine občinski družbenih planov, in na drugi strani iz enake zahteve za OPPN po četrtem odstavku 95. člena ZPNačrt izhaja, da gre za vsebinsko primerljiva prostorska predpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00031829
ZGO-1 člen 152, 157. ZPP člen 367, 367a, 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - konkretno pravno vprašanje ni postavljeno - dejansko stanje kot revizijski razlog - zavrženje predloga - inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
Vprašanji na način, kot sta zastavljeni, nista konkretni pravni vprašanji.
V predlogu ni obrazloženo, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito, niti ni navedeno, katero pravno pravilo naj bi prekršilo. Vse to pa onemogoča tudi presojo v predlogu zatrjevane pomembnosti vprašanj za pravni red oziroma za enotnost sodne prakse, torej vrednot, ki presegajo zakonitost izdane sodbe v konkretnem primeru.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje - odstranitev prizidka - izdaja začasne odredbe - nastanek težko popravljive škode - zadržanje izvršitve upravnega akta
Tožnika nastanek težko popravljive škode utemeljujeta z dvema argumentoma: da bi odstranitev spornega prizidka posegla v statično stabilnost stavbe, kot tudi v preostale že postavljene oporne zidove in v stabilnost zalednega terena, poleg tega pa naj bi jima bil onemogočen dostop do objekta v katerem bivata; ter da predvidevata, da jima bo v bodoče uspelo legalizirati sporni prizidek, saj naj bi tako rešitev dopuščal sprejeti OPPN. Po presoji Vrhovnega sodišča sta pritožnika z zgoraj povzetimi navedbami z verjetnostjo izkazala možnost nastanka težko popravljive škode, ki bi jima lahko nastala zaradi izvršitve naloženega ukrepa odstranitve.
ZUP člen 270, 270/1, 279, 279/1-3, 279/1-4, 281. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
gradbeno dovoljenje - odprava ali razveljavitev odločbe v obnovljenem postopku - pravni učinki - odločitev o zahtevi - sprememba gradbenega dovoljenja - ničnost gradbenega dovoljenja - odločanje brez zahtevka - pravica do pravnega sredstva - neizvršljivost odločbe - gradnja - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Pravnomočnost odločitve o odpravi ali razveljavitvi prej izdane odločbe, ki jo upravni organ izda v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pomeni, da je bilo s tem dokončno odločeno o revidentkini vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja na spornih zemljiščih. Res je pravni učinek razveljavitve upravne odločbe (za kar gre v obravnavanem primeru) drugačen od pravnega učinka odprave (281. člen ZUP), saj odprava odločbe učinkuje za nazaj, razveljavitev pa za naprej. Vendar gre pri tem le za usodo in materialnopravne učinke prejšnje odločbe, ti učinki pa ne pomenijo, da je bilo o zahtevi stranke odločeno. Tudi razveljavitev odločbe vrača obnovljeni postopek v fazo, ko še ni bila izdana odločba, tj. do procesnega položaja, v katerem mora pristojni upravni organ, če stranka zahteve sama ne umakne, o njej odločiti ponovno, bodisi jo zavreči ali zavrniti, bodisi ji ugoditi in razveljavljeno oziroma odpravljeno odločbo nadomestiti z novo.
Ker torej razveljavitev prej izdane odločbe v obnovljenem postopku sama po sebi še ne pomeni tudi odločitve o vloženi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, izrek ničnosti ponovne odločitve o izdaji takega dovoljenja iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, revidentki neupravičeno onemogoča pravico uveljavljati, da so pogoji za izdajo dovoljenja, kot ga je zahtevala, izpolnjeni.
S stališčem, da pomeni odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično, je nedopustno poseženo v pravico vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, da bi v postopku s pravnimi sredstvi uveljavljal, da so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi v obnovljenem postopku izpolnjeni.
procesna predpostavka za tožbo - pravni interes za tožbo - izboljšanje pravnega položaja - odstranitev objektov - gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta - nov zakon
Gradbeni zakon (GZ), veljaven v času odločanja, ne zahteva gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, ampak se ta lahko izvede na podlagi prijave začetka gradnje.1 Izdano in za tožnika sporno gradbeno dovoljenje tako v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več pogoj in podlaga za odstranitev objektov. Za to, da investitor odstrani objekte, spornega gradbenega dovoljenja ne potrebuje več. Odločanje o zakonitosti tega dovoljenja tako v ničemer ne spremeni pritožnikovega pravnega položaja. Ne glede na odločitev, ki bi jo sodišče ob eventualni vsebinski presoji spornega dovoljenja sprejelo, ta tožnikovega pravnega položaja ne bi spremenila, saj sporno dovoljenje ni več pogoj oziroma podlaga za odstranitev objektov. To hkrati pomeni, da pritožnik za obravnavani postopek nima več pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega postopka, ki ga je začel s tožbo, očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja.
Sprememba naklona strehe pomeni spremembo lokacijskega pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1.
Sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 pomeni izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00021755
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundarnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.
Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
gradbeno dovoljenje odpravljeno v pritožbenem postopku - odprava odločbe prve stopnje in vrnitev v ponoven postopek - dovoljenost upravnega spora - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - odloženo sodno varstvo - obseg ugovora - pravočasnost
Upravni spor zoper akt organa druge stopnje o odpravi izdanega prvostopenjskega akta in njegovi vrnitvi v ponovni postopek ni mogoč. A sodno varstvo s tem posamezniku ni odvzeto, temveč je zgolj odloženo iz sistemsko razumnih razlogov.
Odloženo sodno varstvo pomeni, da je treba posamezniku zagotoviti enako učinkovito varstvo njegovih pravic v upravnem sporu, ki bi sledil zanj (morebiti) neugodni dokončni odločitvi upravnih organov. Posameznik bo zato v tem upravnem sporu moral imeti sodno varstvo v nezmanjšanem obsegu ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljal zoper vse akte, ki so vodili do izdaje zanj neugodne dokončne upravne odločbe, če njihove zakonitosti sodišče v upravnem sporu še ni presojalo (in zato niso postali res iudicata v materialnem smislu).
V konkretnem primeru to pomeni, da bo v primeru, če v ponovljenem upravnem postopku pritožnica zahtevanega gradbenega dovoljenja ne bi pridobila, imela zoper dokončni upravni akt na voljo vsa pravna sredstva, vključno s sodnim varstvom v upravnem sporu, v katerem bo lahko presojan tudi ugovor nepravočasnosti pritožbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje, s katero je bila prvostopenjska upravna odločba o izdaji gradbenega dovoljenja odpravljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023216
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 43. ZGO-1 člen 96, 96/2.
dopuščena revizija - uporabno dovoljenje za del objekta - priznanje statusa stranskega udeleženca - etažni lastniki večstanovanjske stavbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženec zaradi varstva svoje lastninske pravice?
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - materialna škoda - rušenje objekta - težko popravljiva škoda ni izkazana
Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Pritožnik s pavšalnim in nekonkretiziranim utemeljevanjem, da mu bo z odstranitvijo objekta nastala nepopravljiva materialna škoda, ne more uspešno izkazati težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Namen začasne odredbe je namreč poseči v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. To pa v primerih inšpekcijskih ukrepov zagotavlja le varstvo pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic rušenja objekta, ki bi izhajale iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Takih okoliščin pa tožnik v tožbi (ne v pritožbi) ni zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023193
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 279, 279/1-3, 279/1-4.
dopuščena revizija - razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku - ničnost gradbenega dovoljenja - pravica do pravnega sredstva - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali posega v pravico do pravnega sredstva vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja stališče, da je odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično?
- Ali stališče o ničnosti gradbenega dovoljenja, izdanega v obnovljenem postopku, zaradi njegove neizvršljivosti odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča?
ZTNP-1 člen 13, 13/1-28, 74, 74/1, 75. ZTNP člen 12, 12/1-15.
naravovarstveno soglasje - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - gradnja v Triglavskem narodnem parku - razlaga zakonske določbe - prehodne določbe zakona - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Drugi stavek prvega odstavka 75. člena ZTNP-1 ureja prehodno obdobje, v katerem se v tretjem varstvenem območju obstoječih rekreacijskih središč na Voglu, Rudnem polju, Zatrniku in Pokljuki gradbeno dovoljenje izda po do sedaj veljavnih predpisih, torej po ZTNP, če je tak poseg skladen z občinskim prostorskim aktom, veljavnem v času uveljavitve ZTNP-1. Pred izdajo gradbenega dovoljenja pa je treba glede na četrti odstavek 75. člena ZTNP-1 pridobiti pravnomočno naravovarstveno soglasje, s katerim se preveri skladnost nameravane gradnje s cilji narodnega parka.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izdaja gradbenega dovoljenja - distribucijsko omrežje električne energije - gradnja daljnovoda - pravica graditi - varovalni pas - poseg v izvrševanje lastninske pravice - omejitev lastninske pravice
Lastninska pravica lastnikov zemljišč v varovalnem pasu je omejena. Res na vseh zemljiščih v varovalnem pasu neposredna gradnja ne bo potekala, torej se (fizična) gradbena dela na vseh zemljiščih ne bodo izvajala. Dejstvo pa je, da so (bodo) lastniki zemljišč, ki se nahajajo v varovalnem pasu, čeprav na njih fizična gradnja ne bo potekala in čeprav neposredno nad njimi ne potekajo električni vodi, v izvrševanju svoje lastninske pravice omejeni. Obseg omejitve določa že sam zakon, ki za posamezne konkretne vrste posegov določa obseg vpliva na okolje in s tem tudi širino varovalnega pasu.
Z izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov za prenos in distribucijo električne energije se odloči o tem, kje bo varovalni pas potekal, saj je ta skladno s predpisi vezan na navedeno gradnjo (do določene oddaljenosti na vsaki strani od osi elektroenergetskega voda). Ker lastniki nepremičnin v varovalnem pasu svoje lastninske pravice ne morejo več izvrševati tako neomejeno, kot so jo lahko oziroma bi jo lahko pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo tega omrežja, se torej prav z izdajo te upravne odločbe spremeni njihov pravni položaj.
Vsaka pravna sprememba načina uživanja lastninske pravice še ne pomeni posega v lastninsko pravico v ustavnopravnem smislu. Prav tako tudi vsaka pravna omejitev uživanja lastninske pravice v javnem interesu še ne terja posebnega upravnega (razlastitvenega) postopka, v katerem bi se taka omejitev lahko z posamičnim oblastvenim aktom določila kot obveznost lastnika (npr. vzpostavitev služnosti v javno korist). Zato pa je treba glede na pravne in dejanske značilnosti gradnje in pravnega režima varovalnega pasu ugotoviti, kdaj gre (še) za urejanje načina izvrševanja lastninske pravice v okviru njenih splošnih funkcij, kdaj pa gre že za poseg vanjo, ki tudi zaradi ustavnega varstva terja poseben postopek dovolitve posega vanjo in plačilo ustreznega nadomestila (33. in 69. člen Ustave).
ZPNačrt člen 2, 2/1-24, 82. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2.
dopuščena revizija - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se glede na določbe ZPNačrt, Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica komunalni prispevek odmeri od celotne površine stavbnega zemljišča, ali le od tistega dela, na katerem stoji objekt in dela, ki je namenjen rabi tega objekta?
dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku vezano na v postopku ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da se pod opornim zidom nahaja travnik in se bo po odstranitvi opornega zidu vzpostavil stabilen naklon brežine v skladu s karakteristikami zemljine. Glede na tako dejansko stanje, pa z izvršitvijo izpodbijanega akta hude posledice, ne bodo nastale.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izpostavila. Navedba revizijskih razlogov pa za dovoljensot revizije ne zadošča.
Brez navedbe pravnega vprašanja ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje.
Z navedbo posledic, ki naj bi nastale tretjim osebam, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.