ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229. ZGO-1 člen 90, 96, 103.
pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe
Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
gradbeno dovoljenje - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
Revidentka ni zadostila kriterijem postavitve vprašanja kot pomembnega pravnega vprašanja, saj je vprašanje preveč splošno. Revident mora namreč natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče pa je tudi že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident utemeljuje revizijo, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidentka s temi splošnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, in z ničemer izkazala, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanašajo na postopek izdaje upravnega akta - postavitev bazne postaje mobilne telefonije
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij - pravica oz. obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Revident konkretnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni navedel. Samo navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUP člen 39, 39/2, 222, 222/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/2, 28, 28/2, 36, 36/1-4.
izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe - dokončni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep, s katerim se postopek konča - inšpekcijski postopek - procesni akt - tožba zaradi molka organa
Sklep, s katerim je upravni organ zavrnil pritožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe, ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti, oziroma tožnikovi pravni koristi. Je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo inšpekcijskega postopka. Tak sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Upravni spor zoper njega ni dopusten, tako tudi ne v primeru molka pritožbenega organa, kar pa ne pomeni, da pritožnik nima (ni imel) na voljo pravnega varstva.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1016026
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1, 157/5. ZUS-1 člen 59, 59/1.
dovoljena revizija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - zavezanec za plačilo - vezanost na inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalne gradnje - zavrnitev predlaganih dokazov brez glavne obravnave
Okoliščina, da organ izda odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora po prejemu inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje, vzpostavlja vezanost organa, ki odmerja nadomestilo, na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča). Omenjene osebe, ki so naštete v prvem odstavku 157. člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1. Izjema so primeri, ko se pojavi nestrinjanje o tem, kaj oziroma o kom je odločil gradbeni inšpektor (npr. v primeru dveh oseb z enakim imenom bi zavezanec za plačilo nadomestila trdil, da ni oseba iz gradbene inšpekcijske odločbe), ali če bi prišlo po izdaji odločbe iz 152. člena ZGO-1 na strani inšpekcijskega zavezanca do spremenjenih okoliščin.
Če sodišče zavrne tožbene navedbe kot neupoštevne, se na ta način izreče tudi glede z njimi povezanih dokazov in glavne obravnave, na kateri naj bi bili izvedeni. Sodišču zato ni mogoče očitati kršitve strankine pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
začasna odredba - začasna ureditev stanja - težko popravljiva škoda - javni interes – gradbeno dovoljenje za gradnjo daljnovoda
Vrhovno sodišče lahko pritrdi navedbam tožene stranke in stranke z interesom, da je gradnja infrastrukture kot objektov državnega pomena skladno z zakonom v javnem interesu. Vendar pa tudi varstvo tega javnega interesa v predmetni zadevi samo po sebi ni podlaga za zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero se varuje pritožnico pred nastankom izkazane težko popravljive škode s tem, da se izvedba oziroma nadaljevanje gradnje prepove do konca sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost izdanega dopolnilnega gradbenega dovoljenja, torej do pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu.
Ob nadaljevanju in dokončanju gradnje predmetnega dela daljnovoda ter posledično njegovem obratovanju bi tako izkazano prišlo do visoke materialne škode pritožnici, čemur vsebinsko ne oporekata niti tožena stranka niti stranka z interesom in tudi ne predlagata temu nasprotnih dokazov. Pri tem je mogoče navedeno škodo priznati kot upoštevno ter kot težko popravljivo izhajajoč prav iz specifičnosti tega primera, saj pritožnica opravlja v navedenem objektu zdravstveno dejavnost (dejavnosti oralne kirurgije, ginekologije in perinatologije) skladno z izdanimi upravnimi dovoljenji, morebitni vpliv nanjo pa je glede na okoliščine tega primera ustrezno izkazala.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015965
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 5, 5/2, 9.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine
Vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, oziroma je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih in podzakonskih določb, glede katerih v sodni praski ni dvomov ali dilem, niso vprašanja zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).
Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015851
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-12/2.
dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja - gradbeno dovoljenje za rušitev - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - neizkazane zelo hude posledice
Popolnoma jasno je, da pravna podlaga za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa ni gradbeno dovoljenje, ampak drugi odstavek 153. člena ZGO-1, dejanska podlaga pa obstoječa neskladna gradnja.
Gradbeno dovoljenje, izdano z namenom uskladitve neskladne gradnje (že po logiki stvari in glede na jasno definicijo pojma neskladna gradnja), je le tako dovoljenje, ki do tedaj neskladno gradnjo dovoli. Vsi deli gradnje, ki z novim gradbenim dovoljenjem niso dovoljeni (ne glede na to, ali je za te dele dovoljenje zavrnjeno, ali pa je v dovoljenju predvidena njihova rušitev), pa so še vedno neskladna gradnja in zato dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa.
Splošna navedba, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, ker predvideva rušitev gradnje in s tem poseg v lastninsko pravico, ki je zaščitena s 67. členom URS, Vrhovnemu sodišču ne omogoča presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt zanj res zelo hude posledice, zato za dovoljenost revizije ne zadošča.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015848
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 135, 260, 260-9. ZIN člen 28.
dovoljenost revizije - obnova ustavljenega inšpekcijskega postopka - javni ali zasebni interes - vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe - zelo hude posledice niso izkazane
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka. Navedeni sklep po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravnih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.
Na podlagi vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in vprašanj, ki se ne nanašajo na predmet spora, revizije ni mogoče dovoliti.
Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi, zgolj posredni učinki odločitve inšpektorja, na katere se revidenta sklicujeta, ne morejo šteti za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 107. Uredba o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje člen 2, 2/1-1.
dovoljenost revizije - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vprašanje razlage zakonske določbe - jasno besedilo - zelo hude posledice niso konkretizirane
Odgovor na revidentovo vprašanje dajeta že 107. člen ZGO-1 in prva alineja prvega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje, ki določata, da se bruto tlorisna površina, katere del je tudi bruto etažna površina, računa po standardu SIST ISO 9836, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 23.
dovoljenost revizije - ukinitev statusa javnega dobra - grajeno javno dobro lokalnega pomena - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - dostop do komunalne infrastrukture - zožitev ceste - intervencijska pot - poseg v pravice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Glede na dejansko stanje ugotovljeno v obravnavani zadevi, na katerega je Vrhovno sodišče vezano in ga v reviziji ne presoja, vprašanji, ki ju revidenta izpostavljata v tej zadevi nista bistveni za pravilno in zakonito odločitev, v posledici tega tudi nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Posledice, ki jih navajata v zvezi s zožitvijo križišča, niso poledice izpodbijanega akta, prav tako Vrhovno sodišče tudi ne more pritrditi revidentoma, glede zelo hudih posledic v zvezi s potekom komunalnih vodov. Vzdrževanje komunalne infrastrukture namreč ni stvar posameznikov, ampak države oziroma lokalne skupnosti (in konkretnih izvajalcev javnih služb), zato po presoji Vrhovnega sodišča morebitna omejitev dostopa do te infrastrukture za revidenta ni zelo huda posledica. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem morebitnih bodočih dogodkov (pridobitev gradbenega dovoljenja za dozidave, prezidave), ki niti nimajo pravne povezave s predmetom tega spora (ukinitvijo statusa javnega dobra), revidenta ne moreta utemeljevati nastanka zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
Investitor je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka, če ga je plačal, pa pri pristojnem organu za gradbene zadeve ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati.
Položaj investitorja je vezan na gradnjo oziroma objekt. Investitor je tako oseba, ki je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja (investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve – prvi odstavek 54. člena ZGO-1) oziroma oseba, na katero se glasi gradbeno dovoljenje, saj je gradbeno dovoljenje odločba, ki je izdana (poimensko) konkretno določenemu investitorju.
Komunalni prispevek je namenska dajatev in je vezana na realizacijo gradnje, in če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to pa je investitor, na katerega se glasi oziroma bi se glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je plačal komunalni prispevek.
Gradbeno dovoljenje se v času veljavnosti lahko spremeni tudi glede investitorja (četrti odstavek 73. člena ZGO-1), če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, prenese pravico graditi na drugo osebo, saj ta lahko potem zahteva spremembo gradbenega dovoljenja (glede investitorja), kar pa ne vpliva na čas veljavnosti dovoljenja. Do spremembe investitorja namreč ne pride avtomatično, ampak mora pristojni organ izdati ustrezno odločbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3, 89. ZGO-1 člen 62, 62/4.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku - dovoljenost revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje že rešeno - položaj ustanovljene a ne konstituirane občine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
V času izdaje izpodbijanega sklepa Občina Ankaran še ni bila pravna oseba, zato sama po sebi še ni bila nosilec pravic, obveznosti ali pravnih koristi. Pravni položaj ustanovljene, a še nedelujoče občine, je po določilih, ki izhajajo iz sklepov Ustavnega sodišča, lahko varovan le v obsegu zaščite tega položaja.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - ugovori stranskega udeleženca - splošno in načelno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošno vprašanje o trditvenem in dokaznem bremenu ter obsegu varstva pravic in pravnih koristi stranskega udeleženca, ki ga revidenti gradijo tudi na napačni navedbi o dopustni višini podpornih zidov, teh zahtev ne izpolnjuje.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - ugovori stranskega udeleženca - splošno in načelno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošni in načelni vprašanji, ki jih v reviziji navaja revidentka, teh zahtev ne izpolnjujeta.
Revidentka ni natančno navedla, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, zato tudi zelo hudih posledic izpodbijanega akta, kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
VS0018095
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teorija ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze
Teorija sine qua non temelji na enakosti vseh pogojev pri povzročitvi posledice, ki ni sprejeto ne v teoriji ne v sodni praksi. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom (protipravnim ravnanjem) in škodno posledico mora obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin izhaja, da je bilo nedopustno ravnanje toženke (nezakonita prekinitev postopka upravnega organa) samo eden od vzrokov za nastanek škode, ne pa odločilni vzrok. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, je glavni razlog za nerealizacijo tožnikovega načrta (zgraditi in odpreti avtopralnico s kava barom) v tem, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, in sicer zaradi neusklajenosti projektne dokumentacije s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, kar izhaja iz tožnikove sfere.