dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odmik od meje - soglasje soseda - zelo hude posledice niso izkazane
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča mora biti soglasje za manjši odmik gradnje dano za konkretno gradnjo.
Brez te trditvene podlage tudi mnenje izvedenke, v katerem se je ta opredelila le do vprašanja rušitve vmesnega zidu in vpliva rušenja na sosednji objekt, kar ni posledica izpodbijanega akta, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - nadomestna gradnja - novogradnja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane - prehodne določbe zakona
Vprašanje razlage 123. člena ZGO-1B ni pomembno pravno vprašanje, saj je že na podlagi branja njegovega besedila jasno, da ta prehodna določba upravnim organom nalaga, da v postopku izdaje gradbenih dovoljenj nadomestno gradnjo štejejo kot novogradnjo. To pa pomeni, da mora taka gradnja izpolnjevati s prostorskim aktom določene pogoje za novogradnjo, med njimi tudi odmik od sosednjih zemljišč. Hkrati pa za prostorske akte, v katerih je (še vedno) navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, določa izjemo, in sicer se v takih primerih nadomestna gradnja ne šteje za novogradnjo, ampak gradnjo (novega) objekta, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjenemu objektu.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92. ZUS-1 člen 37, 40.
javne ceste - razlastitev - javna korist - presoja po uradni dolžnosti
Pri presoji zakonskih pogojev za razlastitev treba razlikovati med presojo javne koristi za razlastitev ter presojo sorazmernosti. To velja tudi za postopke razlastitve na podlagi 19. člena ZJC-B, saj se navedene določbe uporabljajo tudi za postopke razlastitve po tem specialnem predpisu. Pravilnosti in zakonitosti ugotovitve sorazmernosti posega v lastninsko pravico revidenta s strani tožene stranke sodišče prve stopnje ni dolžno presojati po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti sodišče pazi le na ničnost upravnega akta (drugi odstavek 37. člena ZUS-1).
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - inšpekcijsko nadzorstvo v gradbeništvu - gradbeništvo
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Za odločanje o predlogu za obnovo postopka, končanega z inšpekcijsko odločbo, je pristojen upravni organ in ne sodišče prve stopnje, zato odločanje o takem predlogu ne spada v sodno pristojnost.
Za odločanje o izreku odločbe za nično so, v skladu s tretjim odstavkom 280. člena ZUP, pristojni upravni organi. Po uradni dolžnosti pa bi sodišče prve stopnje, v postopku odločanja o tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, le-to lahko izreklo za nično. Ker je predmet obravnavanega upravnega spora presoja postopka izdaje dovoljenja, je sodišče prve stopnje predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe pravilno zavrglo.
začasna odredba - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pritožba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - rušenje in gradnja novega objekta
Pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj pojasnila, zakaj dvomi v resničnost nameravanih zavarovalnih posegov, saj ni obrazložila, zakaj je zavarovanje v obstoječem projektu, ki je del gradbene dokumentacije, opisano pavšalno in pomanjkljivo. Ker se je udeležila obnovljenega postopka in je v njem dosegla delno spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, bi morala natančneje pojasniti, kakšno zavarovanje je določeno, kje so lahko njegove pomanjkljivosti v izvedbi in kako bi to zavarovanje dejansko moralo potekati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229. ZGO-1 člen 90, 96, 103.
pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe
Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
gradbeno dovoljenje - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
Revidentka ni zadostila kriterijem postavitve vprašanja kot pomembnega pravnega vprašanja, saj je vprašanje preveč splošno. Revident mora namreč natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče pa je tudi že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident utemeljuje revizijo, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidentka s temi splošnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, in z ničemer izkazala, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanašajo na postopek izdaje upravnega akta - postavitev bazne postaje mobilne telefonije
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij - pravica oz. obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Revident konkretnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni navedel. Samo navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUP člen 39, 39/2, 222, 222/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/2, 28, 28/2, 36, 36/1-4.
izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe - dokončni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep, s katerim se postopek konča - inšpekcijski postopek - procesni akt - tožba zaradi molka organa
Sklep, s katerim je upravni organ zavrnil pritožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe, ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti, oziroma tožnikovi pravni koristi. Je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo inšpekcijskega postopka. Tak sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Upravni spor zoper njega ni dopusten, tako tudi ne v primeru molka pritožbenega organa, kar pa ne pomeni, da pritožnik nima (ni imel) na voljo pravnega varstva.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1016026
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1, 157/5. ZUS-1 člen 59, 59/1.
dovoljena revizija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - zavezanec za plačilo - vezanost na inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalne gradnje - zavrnitev predlaganih dokazov brez glavne obravnave
Okoliščina, da organ izda odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora po prejemu inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje, vzpostavlja vezanost organa, ki odmerja nadomestilo, na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča). Omenjene osebe, ki so naštete v prvem odstavku 157. člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1. Izjema so primeri, ko se pojavi nestrinjanje o tem, kaj oziroma o kom je odločil gradbeni inšpektor (npr. v primeru dveh oseb z enakim imenom bi zavezanec za plačilo nadomestila trdil, da ni oseba iz gradbene inšpekcijske odločbe), ali če bi prišlo po izdaji odločbe iz 152. člena ZGO-1 na strani inšpekcijskega zavezanca do spremenjenih okoliščin.
Če sodišče zavrne tožbene navedbe kot neupoštevne, se na ta način izreče tudi glede z njimi povezanih dokazov in glavne obravnave, na kateri naj bi bili izvedeni. Sodišču zato ni mogoče očitati kršitve strankine pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
začasna odredba - začasna ureditev stanja - težko popravljiva škoda - javni interes – gradbeno dovoljenje za gradnjo daljnovoda
Vrhovno sodišče lahko pritrdi navedbam tožene stranke in stranke z interesom, da je gradnja infrastrukture kot objektov državnega pomena skladno z zakonom v javnem interesu. Vendar pa tudi varstvo tega javnega interesa v predmetni zadevi samo po sebi ni podlaga za zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero se varuje pritožnico pred nastankom izkazane težko popravljive škode s tem, da se izvedba oziroma nadaljevanje gradnje prepove do konca sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost izdanega dopolnilnega gradbenega dovoljenja, torej do pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu.
Ob nadaljevanju in dokončanju gradnje predmetnega dela daljnovoda ter posledično njegovem obratovanju bi tako izkazano prišlo do visoke materialne škode pritožnici, čemur vsebinsko ne oporekata niti tožena stranka niti stranka z interesom in tudi ne predlagata temu nasprotnih dokazov. Pri tem je mogoče navedeno škodo priznati kot upoštevno ter kot težko popravljivo izhajajoč prav iz specifičnosti tega primera, saj pritožnica opravlja v navedenem objektu zdravstveno dejavnost (dejavnosti oralne kirurgije, ginekologije in perinatologije) skladno z izdanimi upravnimi dovoljenji, morebitni vpliv nanjo pa je glede na okoliščine tega primera ustrezno izkazala.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015965
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 5, 5/2, 9.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine
Vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, oziroma je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih in podzakonskih določb, glede katerih v sodni praski ni dvomov ali dilem, niso vprašanja zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).
Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015851
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-12/2.
dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja - gradbeno dovoljenje za rušitev - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - neizkazane zelo hude posledice
Popolnoma jasno je, da pravna podlaga za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa ni gradbeno dovoljenje, ampak drugi odstavek 153. člena ZGO-1, dejanska podlaga pa obstoječa neskladna gradnja.
Gradbeno dovoljenje, izdano z namenom uskladitve neskladne gradnje (že po logiki stvari in glede na jasno definicijo pojma neskladna gradnja), je le tako dovoljenje, ki do tedaj neskladno gradnjo dovoli. Vsi deli gradnje, ki z novim gradbenim dovoljenjem niso dovoljeni (ne glede na to, ali je za te dele dovoljenje zavrnjeno, ali pa je v dovoljenju predvidena njihova rušitev), pa so še vedno neskladna gradnja in zato dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa.
Splošna navedba, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, ker predvideva rušitev gradnje in s tem poseg v lastninsko pravico, ki je zaščitena s 67. členom URS, Vrhovnemu sodišču ne omogoča presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt zanj res zelo hude posledice, zato za dovoljenost revizije ne zadošča.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015848
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 135, 260, 260-9. ZIN člen 28.
dovoljenost revizije - obnova ustavljenega inšpekcijskega postopka - javni ali zasebni interes - vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe - zelo hude posledice niso izkazane
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka. Navedeni sklep po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravnih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.
Na podlagi vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in vprašanj, ki se ne nanašajo na predmet spora, revizije ni mogoče dovoliti.
Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi, zgolj posredni učinki odločitve inšpektorja, na katere se revidenta sklicujeta, ne morejo šteti za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.