Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že odgovorjena vprašanja - vprašanja, ki presegajo okvir spornega pravnega razmerja - zelo hude posledice niso konkretizirane
Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: predmet upravnega spora je zadeva, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, pa mora presegati 20.000 EUR. Prvi pogoj se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).
Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Le v tem okviru bo revident z ustrezno odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju in posledičnim uspehom v revizijskem postopku lahko dosegel izboljšanje svojega pravnega položaja.
Zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ki so pogoj za dovoljenost revizije revident ni niti izkazal niti jih ni dovolj konkretiziral.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - jasna vsebina pojma stanovanjski objekt in pojma podporni zid - faktor pozidanosti
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Razlikovanje med tem, kdaj je določen objekt stanovanjski objekt in kdaj oporni oziroma podporni zid, samo po sebi v sodni praksi in tudi v teoriji ne vzbuja dvomov ali dilem. Njuna opredelitev jasno izhaja že iz določb Zakona o graditvi objektov (2. člen) in na njegovi podlagi izdane Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Revidenta pa tudi nista izkazala, da bi njuni vprašanji, ki ju gradita na drugačnem razumevanju teh dveh objektov od Vrhovnega sodišča, terjali dodatno vsebinsko razlago že tako jasnih pojmov. Zato ti dve vprašanji nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Tako tudi vprašanje, ki se nanaša na presojo faktorja pozidanosti, saj ni konkretizirano na okoliščine konkretne zadeve. Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-5, 279, 279/1-5.
dovoljenost revizije - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje v zvezi s presojo pravilnosti upravnega postopka in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja - vprašanje ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve - ničnost - zelo hude posledice niso konkretizirane
Vrhovno sodišče je opredelilo ničnostni razlog iz 5. točke 279. člena ZUP kot primer zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe, pri tem pa ocena, ali določeno ravnanje preraste na stopnjo nedovoljenosti, ki zadosti zahtevam zakona za izrek ničnosti odločbe, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rušitev prizidka - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba v revizijskem postopku
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo in električna omarica, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.
Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odmik od sosednjega zemljišča - odstop od sodne prakse VS ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ne drži revidentova navedba, da sodišče in pred njim upravna organa niso preverili, ali odmik predvidenih objektov od njegovega zemljišča omogoča oziroma zagotavlja redno rabo in vzdrževanje teh objektov brez posega v njegovo zemljišče, in da zato izpodbijana sodba odstopa od sodbe Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje. Ravno nasprotno, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo to v postopku preverjeno in ugotovljeno, da odmik táko rabo in vzdrževanje omogoča. V posledici tega uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - uporabno dovoljenje po samem zakonu - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ne izhaja iz dejanskega stanja te zadeve
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentki kot pomembno pravno vprašanje navajata vprašanje, ki ne izhaja iz dejanskega stanja te zadeve, zato to vprašanje ni bistveno za odločitev v tej zadevi. V posledici tega tudi uveljavljani pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije ni izkazan.
dovoljenost revizije - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - delno saniran poseg v prostor - odstop od sodne prakse VS ni izkazan - obveznost plačila ne glede na kasneje saniran poseg v prostor
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je bil postopek odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo uveden po uradni dolžnosti po tem, ko je upravni organ pristojen za izdajo odmerne odločbe prejel inšpekcijsko odločbo izdano na podlagi 152. člena ZGO-1. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je v takih primerih upravni organ vezan na inšpekcijsko odločbo. V odločbi X Ips 1551/2006 je tudi sprejelo stališče, da kasnejša odstranitev oziroma sanacija nelegalnega posega v prostor, za katerega je bila izdana inšpekcijska odločba, na odmero nadomestila ne vpliva.
Izpodbijana sodba od tega stališča kot tudi od odločb, s katerimi revident utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ne odstopa. V teh odločbah namreč ni podlage za zaključek, kot ga navaja revident, da naj bi obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora veljala le za v času odmerne odločbe nesanirane nezakonite posege v prostor.
dovoljenost revizije - zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - vrednostni pogoj ne pride v poštev - načelo zakonitosti - zakoniti sodnik - vprašanja niso pomembna pravna vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravica stranke, da o njeni zahtevi odloči zakoniti sodnik, ni odvisna od števila njenih zadev, ampak od v naprej določenega postopka dodeljevanja zadev sodnikom, kot ga določata Zakon o sodiščih in Sodni red. Zato vprašanje večkratnega odločanja senata v skoraj identični sestavi ni pomembno pravno vprašanje. Naslednje splošno vprašanje, o tem, kateri predpis mora uporabiti prvostopenjski upravni organ pri svojem odločanju, pa v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) upravni organ praviloma odloči na podlagi predpisa, veljavnega v času odločanja, razen če zakonski (ali podzakonski) predpis ne določa drugače. Zato tudi to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča.
Samo navedba splošnih posledic, ki izvirajo iz zakona ali drugega predpisa, na podlagi katerega je izdan upravni akt, brez konkretne navedbe in izkazanosti, zakaj naj bi ta posledica pomenila zelo hudo posledico, ki izvira iz odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 86, 92. ZGO-1 člen 152, 152/1. ZUN člen 73, 73/1. ZTLR člen 24, 25. SPZ člen 8, 49, 49/1, 54. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 2/5, 4, 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - inšpekcijski zavezanec za odstranitev nelegalne gradnje - pravna praznina - analogna uporaba 157. člena ZGO-1 - zakonska analogija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nelegalna gradnja
Inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje kot oblike nedovoljene gradnje se ob analogni uporabi 157. člena ZGO-1 primarno izrečejo investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je pravna oseba, ki ima v Republiki Sloveniji zakonska pooblastila v zvezi z opravljanjem nalog gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti države in v tem okviru tudi pooblastila za izvrševanje nalog glede zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti le-teh. To med drugim pomeni tudi, da je dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren. Zato mora (tudi) v primeru nelegalnih gradenj na zemljiščih, s katerimi gospodari, v imenu in na račun Republike Slovenije prevzeti bremena, ki jih zakon nalaga lastniku.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odstranitev ene enote dvojčka - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, in vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Taka vprašanja v reviziji navaja tudi revident (kdaj je potrebno soglasje lastnika sosednjega dela objekta dvojčka in vprašanje obsega presoje tožbenih navedb pred sodiščem prve stopnje), zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 6, 43, 274, 274/2. URS člen 120, 120/4.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošno vprašanje - javni interes
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Taka vprašanja v reviziji navaja tudi revident (ali na kršitev materialnega predpisa pazi organ po uradni dolžnosti ali zgolj na ugovor stranke in ali mora pri ugovoru materialnopravne narave stranka zasledovati svoj lastni interes ali lahko opozori na kršitev javnega interesa), zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
URS člen 154. ZUN člen 2, 21, 22, 24, 25, 40. ZPNačrt člen 96. ZUreP člen 31, 31/2.
dovoljena revizija - prostorski akt - objava predpisa - sprememba grafičnega dela prostorskega akta - tehnični popravek - skladnost PUP s prostorskimi sestavinami plana občine
Ker vsebina 6. člena spremembe PUP/09 ne omogoča seznanitve naslovnikov z vsebino in obsegom spremembe, spremenjena karta pa ni bila objavljena, ne gre za objavo v smislu 154. člena URS.
Rešitve v PUP morajo biti v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.
dovoljenost revizije - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - vrednostni kriterij ni izpolnjen - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je sporen sklep o dovolitvi obnove postopka iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. V tem sklepu obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 23, 24, 32, 102. ZPP člen 140, 140/2, 142, 142/1, 144. ZIZ člen 9, 42, 42/2, 71.
začasna odredba - vročanje - osebna vročitev - odklonitev sprejema - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - odklon sprejema pošiljke - odklon sprejema pošiljke po telefonu
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake treba uporabiti določbo drugega odstavka 42. člena ZIZ. Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice, kot jih določa ZPP.
Vročevalec je pustil sodno pisanje na mizi v pritožnikovi pisarni in ga ni vročil ne osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte ne drugemu zaposlenemu. Taka vročitev pa glede na zakonsko določbo po presoji Vrhovnega sodišča ni pravilna. Prav tako ni pravilno stališče, da nekdo, ki po telefonu „odkloni“ sprejem, odklanja sprejem pošiljke v smislu določb ZPP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZVO-1 člen 62.
dovoljenost revizije - skladnost PGD s projektnimi pogoji okoljevarstvenega soglasja - zavrženje pritožbe v upravnem postopku - pravni interes za sodelovanje v postopku - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi je sporna odločba o zavrženju revidentove pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. V tej odločbi obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident ni navedel, katero je po vsebini te zadeve pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - vprašanje ni konkretizirano - odstop ni izkazan - ločevanje pogojev za dovoljenost revizije od revizijskih razlogov - zelo hude posledice - niso izkazane
Revidentki pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavili in konkretizirali. Očitano procesno kršitev nista konkretizirali in niti verjetno izkazali, odstop od sodne prakse pa sta uveljavljali le pavšalno, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazali.
Za izkazanost zelo hudih posledic mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 2/1-6, 3, 3/1.
dovoljenost revizije - sprememba gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija - objekt porušen do temeljev - jasno besedilo zakona - vprašanje ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso izkazane
Določba 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je jasna in dodatne razlage ne potrebuje. Že na podlagi branja te določbe je jasno, da je rekonstrukcija objekta izvedba v tej zakonski določbi navedenih del na obstoječem objektu. Gre torej za dela, ki se izvajajo na obstoječem objektu in ne za dela, ki pomenijo šele graditev objekta. Rekonstrukcija objekta pomeni spremembo konstrukcijskih elementov, spremembo zmogljivosti in izvedbo izboljšav, s katerimi se posega v konstrukcijske elemente, vse pa na obstoječem objektu. Revidentova vprašanja v zvezi z razlago pojma rekonstrukcija objekta, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za izkazanost zelo hudih posledic mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260/9, 270, 270/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odločanje v obnovljenem postopku - razveljavitev in nadomestitev prvotne odločbe - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - vprašanje ni konkretizirano - odstop ni izkazan - zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, bi morala revidenta, ki uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 najprej konkretizirati pravno vprašanje, glede katerega uveljavljata odstop, nato pa bi morala odstop ustrezno utemeljiti. V ta namen bi morala opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane odločbe z odločbo, s katero utemeljujeta odstop. Revidenta tega nista storila. Pomembnega pravnega vprašanja nista konkretno navedla, niti nista opravila primerjave izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbo Vrhovnega sodišča na katero se sklicujeta. Zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala. Pa tudi sicer obravnavana zadeva, v kateri je bilo v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, prvotno gradbeno dovoljenje razveljavljeno in izdano novo (prvi odstavek 270. člena ZUP), ni primerljiva z odločbo Vrhovnega sodišča, na katero se sklicujeta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZGO-1 člen 56, 66.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje odpravljeno v pritožbenem postopku - pravica graditi - poseg na tuja zemljišča - zemljišča niso predmet gradbenega dovoljenja in predmet posega
Pravico začasne uporabe tuje nepremičnine za potrebe gradnje (pravico graditi) mora investitor izkazati le, če je v gradbenem dovoljenju predvidena gradnja, izvedba del oziroma uporaba tuje nepremičnine za namen gradnje oziroma, če je zaradi odmika od sosednje nepremičnine in (ali) načina gradnje pričakovati, da gradnje ne bo mogoče izvesti brez začasne uporabe tuje nepremičnine. Pri presoji te okoliščine organ ni vezan le na projektno dokumentacijo, ampak mora tudi sam oceniti, ali bližina oziroma način gradnje vzbujata dvom o tem, da je gradnja mogoča brez posega v tujo nepremičnino. Če nastane dvom, mora organ zahtevati ustrezno dopolnitev projekta oziroma dodatno strokovno utemeljitev izdelovalca projektne dokumentacije.