dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija - nadzidava - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso izkazane
Splošno vprašanje, o razmejitvi med dozidavo in rekonstrukcijo, ki naj bi imela za posledico povišanje strehe, ne da bi revident pojasnil, kateri gradbeni posegi naj bi imeli za posledico povišanje strehe, za dovoljenost revizije ne zadošča.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo - pomembno pravno vprašanje - rekonstrukcija ali novogradnja - dela na obstoječem objektu - načelo zakonitosti - zelo hude posledice niso izkazane
Vprašanje rekonstrukcije ali novogradnje ni konkretizirano in temelji na očitno napačni predpostavki, da bosta obstoječa objekta v celoti odstranjena, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.
Vprašanje uporabe prostorskega akta, ki v času odločanja upravnega organa prve stopnje še ni veljal, je vprašanje na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo v svojih odločbah (npr. odločbe X Ips 1642/2006, X Ips 224/2007, X Ips 496/2010 in druge). V odločbah I Up 1341/2003, X Ips 1484/2006, X Ips 224/2007, I Up 142/2011, X Ips 152/2011 in I Up 23/2013 pa je Vrhovno sodišče tudi že pojasnilo, da se v upravnem sporu presoje zakonitosti upravnega akta, zakonitost upravnega akta presoja po dejanskem in pravnem stanju v času njegove izdaje.
UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - GRADBENIŠTVO - SODNE TAKSE
VS1014790
URS člen 25, 125. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 89, 95, 95/1. ZPP člen 86, 86/1, 343, 343/1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - sodne takse - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo
V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
dovoljenost revizije - zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - vrednostni kriterij ne pride v poštev - zelo hude posledice niso izkazane - neustrezni dokazi
V obravnavani zadevi gre za spor o gradbenem dovoljenju. V tem sporu pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revident svojih navedb o nastanku zelo hudih posledic ni izkazal z ustreznimi dokazi. Zelo hude posledice, ki jih navaja, so zato ostale neizkazane. Posledično tudi ni izkazan uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 94, 94/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 3a, 6, 8, 66. Pravilnik o geodetskem načrtu člen 4, 8.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - neuporaba Pravilnika o geodetskem načrtu - izvedba dostopne poti in priključka na občinsko cesto
Odgovor na vprašanje, ali je izvedba dostopa do javne ceste (kar je eden od pogojev komunalne opremljenosti zemljišča in s tem pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1) oziroma izvedba priključka na občinsko cesto gradnja objekta, za katero veljajo določbe prostorskega akta o minimalnem odmiku od posestnih mej, ali pa gre le za vzdrževalna dela, je odvisen od obsega del in od tega, ali bodo dela izvedena na obstoječem dostopu oziroma priključku. Pri tem je treba dostop do javne ceste, kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, razlagati tako, da dostop omogoča neovirano gradnjo in rabo objekta. Pri gradnji stanovanjskih objektov, kot dostop v širini, ki omogoča neovirano vožnjo motornih vozil.
Upravna organa in sodišče prve stopnje pri razlagi vsebine geodetskega načrta niso uporabili določb Pravilnika o geodetskem načrtu in Topografski ključ za izdelavo in prikaz vsebine geodetskih načrtov, zato je bilo v postopku materialno pravo napačno uporabljeno. V posledici tega je ostalo nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sodišče prve stopnje in oba upravna organa se zato niso opredelili do revidentkinih navedb, da bo z gradnjo nove dostopne poti in priključka na občinsko cesto ob meji z njenim zemljiščem, ki zahteva gradnjo novega opornega zidu, poseženo v njene pravice.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015011
ZUS-1 člen 51, 51/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2, 85, 85/1-1. ZGO-1 člen 146, 152, 153, 158, 158/1.
dovoljenost revizije - nezakonita gradnja - odločba gradbenega inšpektorja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - kršitve določb postopka kot pomembno pravno vprašanje - procesne kršitve niso verjetno izkazane - vprašanje izvedenca ni konkretizirano - odstop os done prakse VS ni izkazan
Procesne kršitve (neobrazložena zavrnitev dokaznih predlogov, neoprava glavne obravnave, spregled kršitev ZUP, ki so vplivale na zakonitost sodbe) v zvezi s katerimi revidenta izpostavljata pomembno pravno vprašanje in uveljavljata odstop od sodne prakse VS, niso niti verjetno izkazane.
Vprašanje, ali bi moralo sodišče postaviti izvedenca, ni konkretizirano, saj revidenta nista ne v tožbi ne v reviziji navedla konkretnega strokovnega vprašanja, glede katerega predlagata postavitev izvedenca.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 6. URS člen 125.
dovoljenost revizije - neizdaja gradbenega dovoljenja - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje na načelni ravni - zahteva le splošne odgovore
Vprašanja, ki jih revident navaja v okviru uveljavljanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, so zastavljena le na splošni in načelni ravni. Kot taka zahtevajo splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni in ne povzročajo dilem. Zahtevajo le poznavanje načela exceptio ilegalis, ki izhaja iz 125. člena Ustave RS, poznavanje bistva sojenja oziroma sodne presoje, ki je v določanju vsebine pravne norme in v subsumpciji dejstev pod ustrezno pravno normo (uporaba pravne norme v konkretnem primeru) ter poznavanje načela zakonitosti, kot ga določa 6. člen ZUP. Taka splošna vprašanja zato niso pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja kašče kot nezahtevnega objekta - jasna določba OPN - dopustna gradnja enostavnih objektov
Vprašanje, kateri prostorski akt je dolžan upoštevati upravni organ v konkretnem primeru, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker v zadevi ni sporno, saj revidentka temu ne oporeka, da se dovoljenost njene gradnje presoja po OPN in po PIP „K“. Revidentkino drugačno razumevanje jasne določbe OPN, ki na tem področju dovoli gradnjo kašče kot enostavnega objekta, ne pa tudi kašče kot nezahtevnega objekta, za dovoljenost revizije ne zadošča.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015010
ZUS-1 člen 32, 32/2, 51, 51/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2, 85, 85/1-1. ZGO-1 člen 146, 152, 153, 158, 158/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - bistvene kršitve določb postopka kot pomembno pravno vprašanje - procesne kršitve niso verjetno izkazane - že rešeno vprašanje - nelegalna ali neskladna gradnja - začasna odredba
Procesne kršitve, na katere se nanašajo pravna vprašanja, s katerimi revidentka utemeljuje odstop od sodne prakse, niso verjetno izkazane.
O vprašanju, ali gre v primeru, ko je bilo gradbeno dovoljenje izdano, zgrajen pa je bil drug objekt, za nelegalno ali neskladno, je Vrhovno sodišče že večkrat odločilo in zavzelo stališče, da gre pri gradnji drugačnega oziroma drugega objekta, za nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1) in ne za neskladno gradnjo (153. člen ZGO-1). Zato to že rešeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 43, 260, 260/1-9. ZGO-1 člen 50, 50a. ZCes-1 člen 66.
obnova postopka izdaje soglasja - gradnja v varovalnem pasu državne ceste - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Navedba revizijskih vsebinskih razlogov in njihova obrazložitev, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vodno soglasje - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vezanost upravnega organa na soglasja pristojnih soglasodajalcev - splošno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - stroški stranke z interesom
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem izdanim stranki z interesom ni odločeno o revidentovi pravici ali obveznosti, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Vprašanji, ki ju revident navaja, nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je odgovor na vprašanji mogoč že z branjem besedila določb ZGO-1 oziroma določb ZUP.
Iz določb ZGO-1D (prvega odstavka 2. člena točke 5.5.2. in prvega odstavka 66. člena), (že na podlagi njihovega branja) izhaja jasen odgovor na revidentovo prvo vprašanje, in sicer: v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ preveri samo, ali so pridobljena vsa predpisana soglasja, ker soglasja po svoji vsebini predstavljajo potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti. Povedano drugače, upravni organ zakonitosti soglasij ne preverja, saj soglasodajalec, za področje za katero je pristojen, z izdajo soglasja potrjuje, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi s tega področja.
Splošen odgovor na revidentovo drugo vprašanje pa izhaja že iz same pravne narave soglasij v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ta se (običajno) izdajo kot upravni akti, zato jih ni mogoče revidirati. Odpravijo, spremenijo ali razveljavijo se lahko samo na način in po postopku, kot ga določa ZUP, to je na podlagi pritožbe, kot rednega pravnega sredstva (229. člen do 259. člen ZUP) ali na podlagi izrednih pravnih sredstev (260. člen do 280. člen ZUP), če za posamezno področje, na katerega se soglasje nanaša, s posebnim zakonom to vprašanje ni drugače urejeno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 157, 157/1, 157/5.
dovoljenost revizije - nezakonita gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstop od sodne prakse - pavšalne navedbe - zelo hude posledice - niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je odstop od sodne prakse (glede vprašanj pravne kvalifikacije objekta in odgovornosti zavezanca za plačilo nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora) uveljavljal le pavšalno. Ni navedel konkretnih odločb sodišča prve stopnje oziroma Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Reviziji ni priložil odločb sodišča prve stopnje in tudi ni opravil primerjave dejanskega in pravnega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in zatrjevanega odstopanja ni utemeljil. Zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Pa tudi sicer pravni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji, saj je Vrhovno sodišče v svojih številnih odločbah že pojasnilo, da je upravni organ pri odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe inšpektorja vezan na tako inšpekcijsko odločbo.
Revidentove navedbe, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice izpodbijane odločitve, pa glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, niso dovolj konkretizirane in so v celoti neizkazane, zato za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijane odločitve (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) ne zadoščajo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 153, 153/2.
neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - odstranitev neskladne gradnje - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno za odločitev v zadevi - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse - posledice, ki jih uveljavlja, niso posledice izpodbijanega akta - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Obseg neskladne gradnje je bil ugotovljen že s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, revident pa svoja vprašanja navezuje na obstoj okoliščine (to je, da naj bi bil del dvoetažne kleti zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem), na katero izpodbijana odločitev, ki temelji na s pravnomočno odločbo že ugotovljenem obsegu neskladne gradnje, ni oprta. Zato ta vprašanja za odločitev v tej zadevi niso pomembna. S tem pa pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Da bi bila izkazana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje oziroma odstop od prakse, bi moral revident v skladu s svojim trditvenim in dokaznim bremenom najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti. Revident tega ni storil, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Z izpodbijanim aktom je revidentu naloženo, da vzpostavi zakonito stanje, to je stanje po gradbenem dovoljenju, ki pa ne določa tega, kar revident uveljavlja kot hude posledice. Posledice, ki jih navaja zato niso posledice izpodbijanega akta (lahko nastanejo le kot posledica revidentovega nezakonitega ravnanja). Zato revident uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 84, 84/2, 89. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 367č.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo - začasna odredba v revizijskem postopku
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Če se revizija zavrže, niso več podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1.
V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
začasna odredba - začasna ureditev stanja – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Tudi pri zavrženju predloga za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je možno izdati začasno odredbo kot začasno ureditev stanja v smislu drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, če tožnik izkaže težko popravljivo škodo.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 260, 260-9, 272, 272/1, 272/2. URS člen 158.
ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - obnova postopka - gradbeno dovoljenje
Odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja še ni pravnomočna, saj je odvisna od odločitve sodišča. Začasna ureditev stanja na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 bi bila zato edina možna sodna pot, da se prepreči realizacija gradbenega dovoljenja.
Ker pa tožnik ni izkazal verjetnosti nastale težko popravljive škode, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 74c, 123. ZUP člen 43, 290, 290-1.
obnovljen postopek - gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - dovoljenost revizije - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 35, 40, 40/1, 65, 66, 67. ZPP člen 325, 325/1, 325/2.
dopolnilna sodba v upravnem sporu - tožba zoper več upravnih aktov - odločanje o tožbi - kumulacija zahtevkov - zavrženje tožbe - potrditev odločitve iz drugih razlogov
V upravnem sporu se zakonitost izpodbijanega upravnega akta presoja v mejah tožbenega predloga; v mejah tožbenega zahtevka (glede pravic oziroma obveznosti oziroma pravnih koristi) pa sodišče v upravnem sporu odloča v sporu polne jurisdikcije (65. in 66. člen ZUS-1) in če odloča o adhezijskem zahtevku (67. člen ZUS-1).
Zato glede na naravo odločanja v tem upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta določb ZPP o dopolnilni sodbi (325. do 327. člen) ni mogoče primerno uporabiti v tem upravnem sporu.
Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je torej nedovoljen, ne pa nepravočasen, kot navaja upravno sodišče, vendar napačen razlog za zavrženje predloga za izdajo dopolnilne sodbe na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Revidenta pa zgolj z navedbami, s katerimi opisujeta posledice, ki naj bi jima nastale, nista izkazala, da bi bile posledice izpodbijanega akta zanju zelo hude. Glede na to izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.