dovoljenost revizije - disciplinska kršitev Pravilnika Inženirske zbornice Slovenije - ravnanje v nasprotju z inženirskimi predpisi - projektant - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - vrednostni spor - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - konkretizacija hudih posledic - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zadeva, v kateri je sporna odločitev Senata disciplinske komisije tožene stranke o revidentovi disciplinski kršitvi (in sankciji) ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/1, 89. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - revizija brez pooblastila - revizija brez podpisa odvetnika - revizija, ki jo je vložil revident sam - začasna odredba
Ker odvetnik revizije ni podpisal (niti sopodpisal), niti ni na njej kako drugače označil, da kot odvetnik v zvezi z njo opravlja kakšno dejanje v postopku, in ker v spisu tudi ni pooblastila odvetniku za vložitev revizije, gre za revizijo, ki jo je vložil revident sam in ker pri tem ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, taka revizija ni dovoljena.
dovoljenost revizije - sprememba gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za spremembo gradbenega dovoljenja. V tej odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident izpodbija stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje. V izpodbijani odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident pomembnega vprašanja ni konkretno in natančno navedel, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, in tudi ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, zato ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
Posledic izpodbijanega akta revident ni niti navedel niti izkazal, posledice, ki jih navaja, pa niso posledice izpodbijanega akta. Zato upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na njegovi strani, ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo tudi uveljavlja.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 3, 3/1, 66, 2/2-2.
zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni podan - pomembno pravno vprašanje – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – neenotnost glede vprašanj, ki niso bistvena za odločitev - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi, s katero je zavrnjena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Izpostavljena vprašanja o obsegu presoje tožbenih navedb v primeru povzemanja pritožbenih navedb in vprašanje, ali gre za rekonstrukcijo kljub predhodni rušitvi objekta, niso pomembna pravna vprašanja. Revidenta namreč pritožbenih navedb nista povzela, temveč sta se v tožbi nanje le sklicevala. V tem primeru je bila izdaja gradbenega dovoljenja zavrnjena zaradi neskladja nove gradnje s prostorskim aktom in ne zaradi rekonstrukcije starega objekta. Revidenta izhajata iz napačnega razumevanja pojma „rekonstrukcija objekta“. Ta pojem je določen v točki 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1.
Ker sta revidenta neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje uveljavljala le glede pravnih vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja, ker se ne nanašajo na vsebino te zadeve oziroma za odločitev v tej zadevi niso pomembna, tudi ta v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
Zelo hudih posledic izpodbijanega akta revidenta nista konkretizirala, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 66, 147. ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4, 56, 66, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ni pomembno vprašanje - jasne zakonske določbe
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Glede na vsebino te zadeve revidentovo vprašanje, ali neizkazana pravica graditi pomeni predhodno vprašanje po 147. členu ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že na podlagi branja določb ZGO-1 (drugi in četrti odstavek 54. člena in 6. točke prvega odstavka 66. člena) in prvega ter drugega odstavka 66. člena ZUP namreč jasno izhaja, da mora investitor svoji vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokaz o pravici graditi. Če vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja tak dokaz ni predložen, pravica graditi pa tudi ni razvidna iz javnih evidenc, ki so upravnemu organu dostopne, je taka vloga nepopolna in v takem primeru ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Ker je odgovor na revidentovo vprašanje možen že z branjem določb ZGO-1 in ZUP, o tem vprašanju pa obstaja tudi ustaljena upravnosodna praksa, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 50, 50/6. ZVKD-1 člen 134.
zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odločitev sodišča prve stopnje in tudi obeh upravnih organov v obravnavani zadevi ne temelji samo na varstvenem režimu oziroma kulturnovarstvenih pogojih, določenih v Strokovnih osnovah, ampak tudi na varstvenih režimih, določenih z zakonom in s podzakonskimi predpisi. Zato revidentovo vprašanje, ki se nanaša samo na eno od pravnih podlag, ki določa varstveni režim in na katero je prvostopenjski organ med drugimi oprl svojo odločitev, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odgovor nanj ne bi vplival na drugačno odločitev v tej zadevi.
Ker revident uveljavljanja neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje samo glede pravnega vprašanja, ki v zadevi ni bistveno za odločitev, to za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
gradbeno dovoljenje - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - navedba revizijskih razlogov - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Samo z navedbo revizijskih razlogov in njihovo obrazložitvijo brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjeno.
Zgolj navedba, da ima izpodbijana odločitev za revidenta zelo hude posledice, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 101, 101/3.
uporabno dovoljenje - ničnost in obnova postopka - stranka v postopku - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila. Z navedbami izražata le svoje nestrinjanje z izdanim uporabnim dovoljenjem za enostanovanjsko stavbo in z zakonsko ureditvijo pogojev njegove izdaje, kar pa ni vsebina tega spora. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Posledice, ki jih revidenta navajata (uporaba njunega zemljišča za dostop do gradnje), niso posledice izpodbijanega akta, s katerim jima ni priznano upravičenje oziroma pravni interes za uveljavljanje ničnosti oziroma obnove postopka izdaje uporabnega dovoljenja, niti niso posledice drugim osebam izdanega uporabnega dovoljenja. Dostop do objekta se namreč ne določa in ne ureja z uporabnim dovoljenjem, ampak z dovoljenjem za gradnjo (gradbenim oziroma pred tem lokacijskim dovoljenjem). Ker na podlagi izpodbijanega akta niti na podlagi uporabnega dovoljenja ne morejo nastati posledice, ki jih revidenta navajata, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Objekt, za katerega je bilo investitorju (pravnemu predniku revidentov) izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta na mestu obstoječega, se nanaša na objekt, zgrajen na drugem zemljišču, in ne na objekt revidentov, ki je predmet tega inšpekcijskega postopka.
Pri objektih zunanje ureditve gre za objekte ob stanovanjskem objektu revidentov, ki pa nista izkazala, da bi imela za te objekte potrebna upravna dovoljenja.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega obravnavanja - materialna škoda - rok za odločitev sodišča
Tožnika imata zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče bo odločalo o njuni tožbi zoper izpodbijano inšpekcijsko odločbo ne glede na morebitno izvršitev odrejenih inšpekcijskih ukrepov. Njun pravni interes na ugotovitev, ali je izpodbijana odločba zakonita ali ne, z morebitno izvršitvijo odrejenih ukrepov ne bo prenehal.
Že po sami naravi stvari so inšpekcijski postopki hitri, vodenje inšpekcijskih postopkov pa je v javnem interesu in tožnika se ne moreta uspešno sklicevati na potek oziroma trajanje drugih postopkov.
Zakon res ne zahteva dokaza o višini škode, kot opozarjata tožnika, mora pa biti težko popravljiva škoda, ki je vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe, verjetno izkazana. Tožnika pa nista z verjetnostjo izkazala, da bi ti stroški (njihov del, ki se nanaša na objekte iz izpodbijane odločbe) zanju predstavljali težko popravljivo škodo (finančno breme).
Ustava RS člen 5, 5/1, 15, 15/3, 33, 67, 67/1, 72, 73. ZG člen 1, 1/1, 21, 21/1, 21/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
zavrnjeno projektno soglasje Zavoda za gozdove RS - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pravica do zasebne lastnine - gozd - naravno bogastvo – nadomestna gradnja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Za to, da bi bil odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča kot pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazan, mora revident najprej natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ter pojasniti okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Nato mora navesti opravilne številke zadev Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev za revidenta zelo hude posledice, ni izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja v Triglavskem narodnem parku - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - posebej kvalificirane okoliščine - status kmeta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda še ne pomeni zelo hudih posledic.
Posebej kvalificiranih okoliščin revident ob dejstvu, da je predmet nelegalne gradnje počitniški objekt, v katerem ne prebiva, temveč ga uporablja zgolj občasno, ne izkazuje. Zakaj naj bi rušenje počitniškega objekta vplivalo na njegov status kmeta oziroma njegovo kmetijsko dejavnost pa niti ni navedel.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - uporabno dovoljenje - sanacija stanovanja po požaru - mansarda - gradbeno dovoljenje - restriktivna razlaga zakona - izjema - uporabno dovoljenje za del objekta - etažna lastnina
Sanacije stanovanja po požaru ni mogoče obravnavati kot gradnjo iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak kot poseg, ki ga urejajo določbe o vzdrževanju objekta (če gre le za obnovo pogorelega stanovanja v smislu točke 10.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1) oziroma o rekonstrukciji objekta (če obnova presega okvire iz citirane točke).
Za rekonstrukcijo mansardnega stanovanja mora revidentka pridobiti gradbeno dovoljenje, ki bo potem podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 43, 43/2. ZGO-1 člen 63.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - vprašanja na splošni in načelni ravni - pavšalne navedbe - začasna odredba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju, v tej odločbi pa pravica oziroma obveznost stranke oziroma stranskega udeleženca ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Zaradi vprašanj, ki so zastavljena na splošni in načelni ravni in zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dvomov ali dilem, revizija ni dovoljena.
Revident s pavšalno navedbo glede posega v okolje in njegovo lastninsko pravico, ne da bi obrazložil, zakaj izdaja gradbenega dovoljenja zanj predstavlja zelo hude posledice, ter to tudi izkazal, zahtevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1. ZUP člen 43, 43/2. ZGO-1 člen 63, 63/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - pravica oziroma obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - udeležba stranskih udeležencev - splošno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju, v tej odločbi pa pravica oziroma obveznost stranke oziroma stranskega udeleženca ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Zaradi vprašanj, ki so zastavljena na splošni in načelni ravni in zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dvomov ali dilem, revizija ni dovoljena.
Obnova postopka po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranska udeleženka oziroma stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z gradbenim dovoljenjem) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Ker sta upravna organa v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, izdano gradbeno dovoljenje razveljavila izključno zaradi napačne uporabe materialnega prava, sta s tem presegla dovoljen obseg obnove postopka, določen v sklepu o dovolitvi obnove postopka, in v obnovljenem postopku prvotno odločitev razveljavila iz razloga, ki sploh ne more biti obnovitveni razlog. Njuna odločitev je zato nezakonita. Ker te nezakonitosti sodišče prve stopnje ni odpravilo, je nezakonita tudi njegova sodba.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 268, 270, 281, 281/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje izdano v obnovljenem postopku - odpravljeni odločbi o dovolitvi obnove postopka - pravni interes za revizijo
Ker je upravno sodišče odpravilo odločbi (sklepa) tožene stranke o dovolitvi obnove postopkov, revident ne izkazuje pravnega interesa za revizijo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku. Retroaktivni učinek odprave odločb (sklepov) o dovolitvi obnove namreč vpliva tudi na pravni položaj strank v tem upravnem sporu. Vzpostavljeno je pravno stanje, ko o dovolitvi obnove postopka še ni odločeno. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano odločbo, izdano v obnovljenem postopku, odpravilo, zadeve ne bi moglo vrniti upravnemu organu v ponoven postopek, saj brez odločbe (sklepa) o dovolitvi obnove postopka upravni organ nima pravne podlage za ponovno odločanje v obnovljenem postopku. Prav ponovno odločanje v obnovljenem postopku in izdaja drugačne odločbe pa je pravna korist, ki jo želi revident z revizijo doseči.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni izpostavljeno – zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista niti opredelila. S splošno navedbo, da je pomembno pravno vprašanje, če je upravno sodišče z izpodbijano odločbo kršilo njune človekove pravice, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revidenta s splošno navedbo o posegu v njune človekove pravice tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.