ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 84, 84/2, 89. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 367č.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo - začasna odredba v revizijskem postopku
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Če se revizija zavrže, niso več podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1.
V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
začasna odredba - začasna ureditev stanja – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Tudi pri zavrženju predloga za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je možno izdati začasno odredbo kot začasno ureditev stanja v smislu drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, če tožnik izkaže težko popravljivo škodo.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 260, 260-9, 272, 272/1, 272/2. URS člen 158.
ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - obnova postopka - gradbeno dovoljenje
Odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja še ni pravnomočna, saj je odvisna od odločitve sodišča. Začasna ureditev stanja na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 bi bila zato edina možna sodna pot, da se prepreči realizacija gradbenega dovoljenja.
Ker pa tožnik ni izkazal verjetnosti nastale težko popravljive škode, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 74c, 123. ZUP člen 43, 290, 290-1.
obnovljen postopek - gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - dovoljenost revizije - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 35, 40, 40/1, 65, 66, 67. ZPP člen 325, 325/1, 325/2.
dopolnilna sodba v upravnem sporu - tožba zoper več upravnih aktov - odločanje o tožbi - kumulacija zahtevkov - zavrženje tožbe - potrditev odločitve iz drugih razlogov
V upravnem sporu se zakonitost izpodbijanega upravnega akta presoja v mejah tožbenega predloga; v mejah tožbenega zahtevka (glede pravic oziroma obveznosti oziroma pravnih koristi) pa sodišče v upravnem sporu odloča v sporu polne jurisdikcije (65. in 66. člen ZUS-1) in če odloča o adhezijskem zahtevku (67. člen ZUS-1).
Zato glede na naravo odločanja v tem upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta določb ZPP o dopolnilni sodbi (325. do 327. člen) ni mogoče primerno uporabiti v tem upravnem sporu.
Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je torej nedovoljen, ne pa nepravočasen, kot navaja upravno sodišče, vendar napačen razlog za zavrženje predloga za izdajo dopolnilne sodbe na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Revidenta pa zgolj z navedbami, s katerimi opisujeta posledice, ki naj bi jima nastale, nista izkazala, da bi bile posledice izpodbijanega akta zanju zelo hude. Glede na to izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
dovoljenost revizije - disciplinska kršitev Pravilnika Inženirske zbornice Slovenije - ravnanje v nasprotju z inženirskimi predpisi - projektant - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - vrednostni spor - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - konkretizacija hudih posledic - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zadeva, v kateri je sporna odločitev Senata disciplinske komisije tožene stranke o revidentovi disciplinski kršitvi (in sankciji) ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/1, 89. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - revizija brez pooblastila - revizija brez podpisa odvetnika - revizija, ki jo je vložil revident sam - začasna odredba
Ker odvetnik revizije ni podpisal (niti sopodpisal), niti ni na njej kako drugače označil, da kot odvetnik v zvezi z njo opravlja kakšno dejanje v postopku, in ker v spisu tudi ni pooblastila odvetniku za vložitev revizije, gre za revizijo, ki jo je vložil revident sam in ker pri tem ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, taka revizija ni dovoljena.
dovoljenost revizije - sprememba gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za spremembo gradbenega dovoljenja. V tej odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident izpodbija stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje. V izpodbijani odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident pomembnega vprašanja ni konkretno in natančno navedel, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, in tudi ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, zato ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
Posledic izpodbijanega akta revident ni niti navedel niti izkazal, posledice, ki jih navaja, pa niso posledice izpodbijanega akta. Zato upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na njegovi strani, ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo tudi uveljavlja.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 3, 3/1, 66, 2/2-2.
zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni podan - pomembno pravno vprašanje – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – neenotnost glede vprašanj, ki niso bistvena za odločitev - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi, s katero je zavrnjena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Izpostavljena vprašanja o obsegu presoje tožbenih navedb v primeru povzemanja pritožbenih navedb in vprašanje, ali gre za rekonstrukcijo kljub predhodni rušitvi objekta, niso pomembna pravna vprašanja. Revidenta namreč pritožbenih navedb nista povzela, temveč sta se v tožbi nanje le sklicevala. V tem primeru je bila izdaja gradbenega dovoljenja zavrnjena zaradi neskladja nove gradnje s prostorskim aktom in ne zaradi rekonstrukcije starega objekta. Revidenta izhajata iz napačnega razumevanja pojma „rekonstrukcija objekta“. Ta pojem je določen v točki 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1.
Ker sta revidenta neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje uveljavljala le glede pravnih vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja, ker se ne nanašajo na vsebino te zadeve oziroma za odločitev v tej zadevi niso pomembna, tudi ta v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
Zelo hudih posledic izpodbijanega akta revidenta nista konkretizirala, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 66, 147. ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4, 56, 66, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ni pomembno vprašanje - jasne zakonske določbe
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Glede na vsebino te zadeve revidentovo vprašanje, ali neizkazana pravica graditi pomeni predhodno vprašanje po 147. členu ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že na podlagi branja določb ZGO-1 (drugi in četrti odstavek 54. člena in 6. točke prvega odstavka 66. člena) in prvega ter drugega odstavka 66. člena ZUP namreč jasno izhaja, da mora investitor svoji vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokaz o pravici graditi. Če vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja tak dokaz ni predložen, pravica graditi pa tudi ni razvidna iz javnih evidenc, ki so upravnemu organu dostopne, je taka vloga nepopolna in v takem primeru ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Ker je odgovor na revidentovo vprašanje možen že z branjem določb ZGO-1 in ZUP, o tem vprašanju pa obstaja tudi ustaljena upravnosodna praksa, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 50, 50/6. ZVKD-1 člen 134.
zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odločitev sodišča prve stopnje in tudi obeh upravnih organov v obravnavani zadevi ne temelji samo na varstvenem režimu oziroma kulturnovarstvenih pogojih, določenih v Strokovnih osnovah, ampak tudi na varstvenih režimih, določenih z zakonom in s podzakonskimi predpisi. Zato revidentovo vprašanje, ki se nanaša samo na eno od pravnih podlag, ki določa varstveni režim in na katero je prvostopenjski organ med drugimi oprl svojo odločitev, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odgovor nanj ne bi vplival na drugačno odločitev v tej zadevi.
Ker revident uveljavljanja neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje samo glede pravnega vprašanja, ki v zadevi ni bistveno za odločitev, to za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
gradbeno dovoljenje - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - navedba revizijskih razlogov - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Samo z navedbo revizijskih razlogov in njihovo obrazložitvijo brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjeno.
Zgolj navedba, da ima izpodbijana odločitev za revidenta zelo hude posledice, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 101, 101/3.
uporabno dovoljenje - ničnost in obnova postopka - stranka v postopku - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila. Z navedbami izražata le svoje nestrinjanje z izdanim uporabnim dovoljenjem za enostanovanjsko stavbo in z zakonsko ureditvijo pogojev njegove izdaje, kar pa ni vsebina tega spora. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Posledice, ki jih revidenta navajata (uporaba njunega zemljišča za dostop do gradnje), niso posledice izpodbijanega akta, s katerim jima ni priznano upravičenje oziroma pravni interes za uveljavljanje ničnosti oziroma obnove postopka izdaje uporabnega dovoljenja, niti niso posledice drugim osebam izdanega uporabnega dovoljenja. Dostop do objekta se namreč ne določa in ne ureja z uporabnim dovoljenjem, ampak z dovoljenjem za gradnjo (gradbenim oziroma pred tem lokacijskim dovoljenjem). Ker na podlagi izpodbijanega akta niti na podlagi uporabnega dovoljenja ne morejo nastati posledice, ki jih revidenta navajata, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Objekt, za katerega je bilo investitorju (pravnemu predniku revidentov) izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta na mestu obstoječega, se nanaša na objekt, zgrajen na drugem zemljišču, in ne na objekt revidentov, ki je predmet tega inšpekcijskega postopka.
Pri objektih zunanje ureditve gre za objekte ob stanovanjskem objektu revidentov, ki pa nista izkazala, da bi imela za te objekte potrebna upravna dovoljenja.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega obravnavanja - materialna škoda - rok za odločitev sodišča
Tožnika imata zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče bo odločalo o njuni tožbi zoper izpodbijano inšpekcijsko odločbo ne glede na morebitno izvršitev odrejenih inšpekcijskih ukrepov. Njun pravni interes na ugotovitev, ali je izpodbijana odločba zakonita ali ne, z morebitno izvršitvijo odrejenih ukrepov ne bo prenehal.
Že po sami naravi stvari so inšpekcijski postopki hitri, vodenje inšpekcijskih postopkov pa je v javnem interesu in tožnika se ne moreta uspešno sklicevati na potek oziroma trajanje drugih postopkov.
Zakon res ne zahteva dokaza o višini škode, kot opozarjata tožnika, mora pa biti težko popravljiva škoda, ki je vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe, verjetno izkazana. Tožnika pa nista z verjetnostjo izkazala, da bi ti stroški (njihov del, ki se nanaša na objekte iz izpodbijane odločbe) zanju predstavljali težko popravljivo škodo (finančno breme).
Ustava RS člen 5, 5/1, 15, 15/3, 33, 67, 67/1, 72, 73. ZG člen 1, 1/1, 21, 21/1, 21/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
zavrnjeno projektno soglasje Zavoda za gozdove RS - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pravica do zasebne lastnine - gozd - naravno bogastvo – nadomestna gradnja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Za to, da bi bil odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča kot pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazan, mora revident najprej natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ter pojasniti okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Nato mora navesti opravilne številke zadev Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev za revidenta zelo hude posledice, ni izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.