UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014373
ZUS-1 člen 36, 36/2, 83, 83/4, 84, 84/2. ZUP člen 273.
dovoljenost revizije – inšpekcijsko nadzorstvo – inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta – pravni interes za revizijo - odprava inšpekcijske odločbe po vložitvi tožbe – začasna odredba - odprava drugostopne odločbe v zvezi s pritožbo
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi dne 11. 2. 2011 vložil tožbo zoper inšpekcijsko odločbo z dne 22. 11. 2010, ki mu je med drugim nalagala ustavitev gradnje tam navedenega objekta, njegovo odstranitev in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 1. 2011, s katero je bila njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. Tožena stranka je v obravnavani zadevi na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 14. 9. 2011, torej po vložitvi tožbe, izdala odločbo, s katero je svojo odločbo z dne 4. 1. 2011 spremenila tako, da je inšpekcijsko odločbo z dne 22. 11. 2010 odpravila in zadevo vrnila prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek. O tem je sodišče prve stopnje obvestila z dopisom, ki ga je sodišče prejelo dne 20. 9. 2011. Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo s sodbo z dne 27. 3. 2012 in tožbo zavrnilo. Pri tem je očitno prezrlo obvestilo tožene stranke o izdaji nove odločbe z dne 14. 9. 2011 in je tako odločilo o zakonitosti prvostopenjske inšpekcijske odločbe, v zvezi z odločbo tožene stranke, ki v času izdaje sodbe nista več obstajali.
Glede na takšno stanje obravnavane zadeve v času odločanja o reviziji, inšpekcijska odločba, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo v tem upravnem sporu, očitno ne posega (več) v njegove pravice ali njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožnik si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more več izboljšati, zato tudi ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v revizijskem postopku.
ZUS-1 člen 59, 83, 83/2. ZUP člen 43, 189, 194, 199, 200, 237.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – splošno načelno vprašanje – zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Gradbeno dovoljenje ni odločitev o pravici (oziroma obveznosti) izraženi v denarju.
Revizija zoper sklep o stroških, ki je vsebovan v sodbi, ni dovoljena, zato v sporu o zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja tudi s sklicevanjem na zavrnjeni stroškovni del tožbenega zahtevka pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka ni izpolnjen.
Na splošni in načelni ravni zastavljena vprašanja (katere ugovore lahko uveljavlja stranski udeleženec, ali mora izvedenec, ki opravi ogled, omogočiti strankam udeležbo na ogledu, kdaj se šteje, da je dejansko stanje sporno in mora sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo) zahtevajo le splošne in načelne odgovore. Ti pa jasno izhajajo že iz določb 43. člena, 189. člena, 194. člena, 199. člena, 200. člena in 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 59. člena ZUS-1 in v pravni teoriji in praksi ne sprožajo dvomov ali dilem. Zato taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Zgolj s sklicevanjem na požarno ogroženost, onemogočeno parkiranje, prekomerne imisije in odvzem dnevne svetlobe revidenti ne morejo izkazati zelo hudih posledic zase, saj iz sestavnih delov projekta za gradnjo objekta, katerega izpodbijajo, izhaja ravno nasprotno, kot zatrjujejo. S sklicevanjem na podatke iz Ocene osončenja, ki kasnejšega znižanja višine slemena objekta ne upošteva, revidenti zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazali.
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice – brez razlogov – citiranje besedila
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je revidentka v reviziji le citirala besedilo 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni pa navedla konkretnih razlogov za dovoljenost revizije, pomembnih za ta primer, navedenega trditvenega in dokaznega standarda revidentka v obravnavani zadevi ni izpolnila.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ista upravna stvar - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker odgovor na zastavljeno vprašanje izhaja že iz zakonskega besedila določbe 2. člena ZUP, ki določa, kaj se šteje za upravno zadevo, in v obravnavanem primeru pomeni, da ne gre za isto upravno zadevo, če se z eno vlogo zahteva izdaja gradbenega dovoljenja za šest objektov, z drugo pa izdaja gradbenega dovoljenja, za sedem objektov, vse pa na istih zemljiščih, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revidenti niti na stopnji verjetnosti niso izkazali, da jim bodo zatrjevane posledice nastale, tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme - ukrep gradbenega inšpektorja
Ker tožniki v zahtevi za izdajo začasne odredbe niso konkretno navedli dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljujejo nastanek in višino škode, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo.
dovoljenost revizije – zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno – zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila in konkretizirala, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revidenta nista pojasnila niti izkazala, kakšne posledice naj bi jima zaradi izpodbijanega akta nastale in zakaj naj bi bile zanju zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 66. SZ-1 člen 3, 3/3.
dovoljenost revizije – zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – odstranitev enote dvojčka in nadomestna gradnja - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Konkreten odgovor na izpostavljeno vprašanje: „Ali gre pri dvojčkih za večstanovanjske stavbe ali za več stanovanjskih stavb, ki so skupaj pripojene“, je odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin (in ne od poimenovanja objekta), teh pa revidenta v izpostavljeno vprašanje nista vključila. Njuno vprašanje zato ni konkretizirano, zastavljeno je na splošni ravni, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - podzemni objekti – podkleteni objekti – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni zahtevala izdaje gradbenega dovoljenja za podzemno stavbo, ampak za 9 podkletenih večstanovanjskih stavb, zato izpostavljeno vprašanje, ali pogoji gradnje ene glavne stavbe na gradbeni parceli veljajo le za nadzemni del objekta ali tudi za podzemne stavbe, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, s tem pa tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Ob upoštevanju, da izpodbijana odločitev ne pomeni, da je revidentki onemogočena kakršnakoli gradnja, na podlagi revidentkinih navedb in predloženih dokazov tudi ni mogoče zaključiti, da revidentki grozi stečaj, zaradi odločitve v tej zadevi, zato revidentka zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 66, 66/1-1.
dovoljenost revizije – zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – neskladnost projekta s prostorskim aktom - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentkino vprašanje, ki se nanaša na položaj prizadete osebe v upravnem sporu, ni konkretizirano, pa tudi sicer glede na vsebino te zadeve (presoja upravne odločbe, ki temelji na ugotovitvi, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladen s prostorskim aktom) tovrstno vprašanje (v zvezi s položajem prizadete osebe kot stranke v upravnem sporu), ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve. Tudi zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča revidentka ni konkretizirala. Ni namreč konkretno in jasno opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega zatrjuje odstop. Poleg tega ni navedla sodb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala (navedla je opravilne številke sodb prvostopenjskega sodišča, ki jih ni predložila) in tudi ni opravila primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s pavšalno in neizkazano navedbo o finančni in materialni škodi, ker bi se glede na starost stavbe z rušenjem terase poseglo v statiko stavbe in sosednjih stavb, kar bi zahtevalo tudi velika finančna sredstva zaradi zavarovanja objektov.
ZGO-1 člen 2, 2/1-4.1, 152. ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
dovoljena revizija – zelo hude posledice – objekt, v katerem prebiva - ukrep gradbenega inšpektorja – ustavitev in odstranitev gradnje – inšpekcijski zavezanec – jasnost izreka inšpekcijske odločbe – investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec – prenos lastninske pravice na objektu
Po naravi stvari je inšpekcijski zavezanec iz določbe 152. člena ZGO-1 praviloma investitor, to je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali ki jo sama izvaja. S prenosom lastninske pravice na zgrajenem objektu oziroma objektu, ki se gradi, pa na novega lastnika objekta preidejo tudi upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz investitorjevega položaja glede objekta. Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj in nanj tako preidejo tudi vsa bremena nelegalne gradnje. Zato je v primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
začasna odredba – začasna ureditev stanja – vsebinska identičnost tožbenega predloga in predloga začasne odredbe - test reverzibilnosti – zavrnitev izdaje soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenosni plinovod - nadomeščanje potrebnih soglasij v gradbenih zadevah - obid zakona – nepopravljive posledice za lokalno skupnost
Zahteva za izdajo začasne odredbe je vsebinsko identična tožbenemu zahtevku. Tudi v takih primerih je začasno odredbo možno izjemoma izdati, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v primeru izdaje sodbe, s katero bi sodišče tožbo zavrnilo, mogoče za toženo stranko vzpostaviti prejšnje stanje. V primeru, kot je obravnavani, pa to ne bi bilo mogoče.
V primeru testa reverzibilnosti se najprej ugotavlja obstoj posledic izdane začasne odredbe in možnost njihove poprave oziroma odprave (v primeru zavrnilne sodbe). Če se ugotovi, da takih posledic ni mogoče odpraviti, to že predstavlja težko (ne)popravljivo škodo toženi stranki, zato ugotavljanje morebitne višine te škode in primerjava s škodo, ki jo zatrjuje tožeča stranka, nista potrebna. Kot je navedlo v citirani odločbi tudi Ustavno sodišče, taka začasna odredba ni mogoča, če bi toženi stranki nalagala nekaj, kar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi več bilo mogoče odpraviti.
ZUP člen 169, 169/1, 171, 179, 179/3. ZUN člen 21, 22, 50, 54. ZUN-ČG člen 11, 11/1, 16, 16/1. ZUreP-1 člen 80, 80/3, 80/4.
ukrep gradbenega inšpektorja – upravna dovoljenja – pravna narava uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora – splošni akt – lokacijska informacija - potrdilo – javna listina
Uredba, ki je po svoji vsebini sprememba in dopolnitev obstoječih prostorsko ureditvenih pogojev, ni posamični akt, ki bi neposredno nadomestil za gradnjo potrebna upravna dovoljenja, kot to zmotno uveljavlja revidentka, temveč pomeni spremembo splošnega predpisa, ki predstavlja podlago za izdajo lokacijskega dovoljenja v smislu določb 54. člena ZUN.
Lokacijska informacija potrjuje resničnost zapisanega le v obsegu pristojnosti organa, ki jo izdaja. Ta pa je razviden iz materialnega predpisa.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZSZ (1984) člen 62. ZDavP-2 člen 1, 79, 403, 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo nadomestila zavrženje tožbe - procesne predpostavke – občina zavezanec za vračilo – občina kot stranka postopka
Občina kot prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni stranka oziroma stranski udeleženec v davčno pravnem razmerju, v katerem se odloča o odmeri ali o vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
dovoljenost revizije – ukrep stanovanjskega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje – procesno upravičenje upravnika za izpodbijanje etažnim lastnikom odrejene ukrepe - ni vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje s pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na procesno upravičenje upravnika, da v svojem imenu s tožbo izpodbija etažnim lastnikom odrejene ukrepe. Ta vprašanja pa niso pomembna pravna vprašanja glede na vsebino izpodbijane sodbe. Ta vprašanja se nanašajo na vsebino sklepa, s katerim je bila revidentkina tožba zavržena. Ker je treba pomembnost pravnega vprašanja za rešitev konkretnega spora presojati skozi vsebino zadeve, izpostavljena vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanašajo na vsebino sodbe.
gradbeništvo – gradbeno dovoljenje – skladnost z Odlokom o PUP – vkopana klet – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje
V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, in odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba. V teh odločbah pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni (skladno z zahtevami, navedenimi v 8. točki te obrazložitve) navedel, katero je tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, od katerega rešitve je odvisna pravilnost odločitve o zadevi in ki ga je sodišče prve stopnje rešilo napačno. Njegova opredelitev pomembnega pravnega vprašanja je preveč splošna. Pa tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi določb prostorskega akta in s strani revidenta predložene projektne dokumentacije.
Navedba, da je podana verjetnost nastanka težko popravljive škode zaradi izpostavljenosti elektronske opreme v terenskem vozilu tožnic, če bi bilo treba podreti nadstrešek pred pravnomočnostjo odločbe, sodišče prve stopnje res ni posebej izpostavilo, vendar pa je navedlo zadostne razloge, zakaj terenskemu vozilu tožnic ne grozi težko popravljiva škoda.
Dejstvo, ki ga tožnice navajajo že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in tudi v pritožbi, namreč, da je nadstrešek napravil pokojni soprog oziroma oče tožnic in da takega nadstreška zaradi njegove smrti ne bo možno ponovno zgraditi, tudi po stališču Vrhovnega sodišča ne more predstavljati razloga za izdajo začasne odredbe. Po podatkih spisa gre v obravnavani zadevi za nadstrešek, za katerega ni podatka, da se ga v primeru uspeha v upravnem sporu ponovno ne bi moglo narediti enakega.
Navedbe tožnic v zahtevi in pritožbi o vzajemnem sosedskem soglasju in o delovanju soseda ne morejo biti razlog za izdajo začasne odredbe, saj predhodno izdano soglasje soseda ni pravno relevantno za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 147.
dovoljenost revizije - obveznost vračila zemljišč v denacionalizacijskem postopku - pravica graditi - gradbeno dovoljenje - investitor - predhodno vprašanje - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - odstop od sodne prakse - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o zakonitosti odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti.
Revident ni izkazal dovoljenosti revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če ni opravil primerjave relevantnosti pravnega in dejanskega stanja v obravnavani zadevi z zadevami, na katere se sklicuje.
ZUS-1 člen 17, 22, 22/1, 36, 36/1-3. ZPP člen 343, 343/4, 352.
pritožba zoper sklep o zavrženju tuje tožbe – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe – stranka v psotopku izdaje upravnega akta
Ker tožnik ni bil stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku izdaje odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe pravilna.
Pravni interes za pritožbo izkazuje le oseba, ki zatrjuje in izkaže, da bi ugoditev pritožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Take pravne koristi tožnica, ki s pritožbo izpodbija sklep, s katerim ni bila zavržena njena tožba, o njeni tožbi pa je sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo, ne izkazuje.
dovoljenost revizije – zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran in izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je bila zavrnjena revidentkina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, in odločbi, s katero je bila zavržena revidentova pritožba, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoče z uspehom uveljavljati le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navede okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje tudi utemelji.
ukrep gradbenega inšpektorja – pravni interes – investitor - lastnik – pravni naslednik investitorja ali lastnika – dejanski interes
Pritožnica, ki s tožbenimi in pritožbenimi navedbami ni izkazala, niti to ne izhaja iz podatkov upravnega spisa, da je zavezanka za odstranitev obravnavanega objekta, oziroma da je lastnica spornega zemljišča ali pa pravna naslednica oziroma investitorica spornega objekta, nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo gradbenega inšpektorja.