Četudi torej sodišče bistvenih odstopanj od običajne obravnave prometnih nesreč ni ugotovilo, je ocenilo, da bi se tožnik ob pomanjkljivi prijavi škode, ob dejstvu, da je bila škoda tako velika, da sta bili obe vozili ocenjeni kot totalka, pri čemer pa udeleženki prometne nesreče policije nista poklicali, moral vsaj posvetovati z ostalima članoma komisije, preden je pripravil podpis sporazumov, zaradi česar je ravnal malomarno oziroma opustil pričakovano skrbnost cenilca.
etažna lastnina - posamezni del stavbe - enostanovanjska stavba - solastnina na nepremičnini - idealni delež - upravičen predlagatelj postopka - dejanska etažna lastnina - poslovni prostor - večstanovanjska hiša - skupni deli stavbe - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - pritiklina - elaborat - prenos hipoteke
V konkretnem primeru je predlagatelj v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik idealnega deleža, ki v naravi predstavlja poslovni prostor s pritiklino – shrambo, zato je upravičen vlagatelj predloga za vzpostavitev etažne lastnine na obravnavani stavbi.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanje spornih lastninskih vprašanj.
Sodišče je pravilno odločilo, da se hipoteka, ki je na dan izdaje sklepa omejevala solastninski delež nasprotne udeleženke, po vzpostavitvi etažne lastnine prenese na posamezni del stavbe, ki je v njeni izključni lasti.
razlika v plači - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Obstoja delovnega razmerja na podlagi transformacije iz določenega v nedoločen čas kot podlage za odločitev o plačilu razlike v plači, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka zagotovila tožniku tedenski počitek 21. 5. 2017 od 9.30 ure do 9.30 ure naslednjega dne. To obveznost lahko delodajalec izpolni tudi tako, da je del tedenskega počitka v enem koledarskem dnevu, del pa v naslednjem dnevu. Bistveno je, da je toženka zatrjevala in dokazala njeno izpolnitev v 24-urnem obdobju; trditve o prekoračitvi trditvene podlage niso utemeljene.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev nazaj na delo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pritožbo, da v okoliščinah, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podlage za zaključek, da tožničina vrnitev na delo k tožencu ne bi bila možna. Pritožba pravilno navaja, da je odločitev o sodni razvezi (bistvo katere je, da se toženec na tožnico - finančno računovodsko delavko - ne more zanesti) pravzaprav v nasprotju z razlogi, na katerih temelji ugotovitev o nezakoniti izredni odpovedi. Toženec namreč ni dokazal odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (da tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebne zdravnice), posledično pa tudi ne izgube zaupanja zaradi očitane kršitve. Odpoved je torej bila ugotovljena za nezakonito iz jasnih vsebinskih razlogov - zaradi neobstoja odpovednega razloga, ne npr. šele ob uporabi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ali iz kakšnega postopkovnega oziroma formalnega razloga. V obravnavani zadevi torej ne pride v poštev sklepanje, da bi kakšne okoliščine glede kršitve vendarle kazale na nemožnost reintegracije.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ker je dolžnik zanikal obstoj temelja za nastanek obveznosti, je s tem uveljavljal negativna dejstva in mu ni bilo potrebno predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza. Za obstoj negativnih dejstev že po sami naravi stvari namreč ni mogoče predložiti dokaza, poleg tega pa je dokazno breme o obstoju izterjevanje obveznosti v zatrjevani višini na upniku in ne na dolžniku. Tako je dolžnik zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 62. člena ZIZ), saj je zatrjeval dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 37/1-5, 37/2, 40.
sodni izvedenec - nagrada za izvedensko mnenje - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je s sklepom sodnemu izvedencu priznalo skladno z določbo 40. člena Pravilnika nagrado za izjemno zahtevno mnenje. Mnenje obsega 56 strani, ostalo pa so priloge - 196 strani (skupno od l. št. 112 do 238). Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je sodni izvedenec preštudiral od 1000 do 2000 strani in mu skladno s 5. točko 1. odstavka 37. člena Pravilnika priznalo nagrado v višini 510,00 EUR ter za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije po 3. točki 1. odstavka 153,00 EUR. Tako dejansko niti iz listinske dokumentacije sodnega spisa niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi izvedenec preštudiral več kot 2000 strani, kar je pravilno ugotovilo v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje, ko mu priglašenih stroškov v višini 776,60 EUR po drugem odstavku 37. člena Pravilnika ni priznalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil podan kateri izmed nezakonitih odpovednih razlogov (zgolj ugotovitev, da naj bi tožničino opozarjanje na nekatere pomanjkljivosti pri toženkinem delovanju naletele na negativen odziv, ne pomeni, da je odpoved posledica tega opozarjanja), v postopku pa se je izkazalo, da je tožena stranka delo reorganizirala tako, da delo tožnice na delovnem mestu pravnice ni bilo več potrebno, saj je preostanek njenega dela prevzel njen nadrejeni, je odpoved z dne 11. 8. 2020 zakonita.
ZVEtL-1 člen 24, 31, 31/2, 31/4. SPZ člen 110, 110/2.
prehod hipoteke na vse posamezne dele - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - prenos hipoteke - pogodbena hipoteka - izbris hipotekarnega bremena - hipotekarni upnik - prepoved razpolaganja
Za primere, ko je na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v etažni lastnini, hipoteka vpisana na podlagi poslovnih razpolaganj lastnika zemljiške parcele, ZVEtL-1 ne določa enakega pravila kot za hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja. Zato bi morali etažni lastniki izbris teh hipotek (ki po splošnem pravilu preidejo na vse posamezne dele) zahtevati z izbrisno tožbo v pravdnem postopku.
Upnik v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja ne more pravno učinkovito pridobiti izvedenih pravic od vknjiženega lastnika, ki ni resnični lastnik.
Podana je situacija, ko je dolžnik v dolžniško upniškem razmerju opravil prepovedan promet (razpolagal s parcelo, na kateri je stala stanovanjska stavba in jo obremenil). Zato je sporno (le), v katerem postopku lahko pritožnik doseže izbris bremena s svojega etažnega dela.
ZDR-1 člen 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu - III. kategorija invalidnosti
Tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je zavrnilo njegov dokazni predlog za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa ter dokazni predlog za postavitev izvedenca iz varstva pri delu. Kot je obrazložilo, je namreč tožnik postavitev obeh izvedencev predlagal zaradi ugotavljanja tožnikovega zdravstvenega stanja oziroma delovne zmožnosti, kar pa za odločitev v tem sporu ni bistveno. Enako velja za preverjanje sposobnosti delavcev-invalidov, ki so zaposleni pri toženki, češ da so njihove sposobnosti še slabše kot tožnikove. V tem sporu je ključno, ali je imela toženka na razpolago ustrezno delovno mesto za tožnika ob upoštevanju njegovih invalidskih omejitev. V tej zvezi pa tožnik izvedencev ni predlagal, kot sedaj napačno prikazuje v pritožbi.
URS člen 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. KZ-1 člen 190, 190/1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamernost - utemeljen sum - največja korist otroka - dolžnosti staršev
V obravnavanem primeru je za oceno pravilnosti sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, razloge izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb potrebno povezati z jasno zapisanimi stališči v odločbi Up 383/11 z dne 18. 9. 2013. Prvostopenjsko sodišče namreč ni prezrlo, da je obdolženka že 12. 8. 2019, to pa je čas, ki sovpada z naslovljenim ji očitkom začetka izvrševanja kaznivega dejanja glede onemogočanja uresničitve pravnomočne in izvršljive sodne odločbe o stikih med otrokom in očetom, vložila predlog za izdajo začasne odredbe in za spremembo odločbe o stikih. O tem je bilo odločeno šele 2. 3. 2020, po vsebini pa tako kot je bilo predlagano s strani obdolženke. Navedeno izkazuje, da se je obdolženka poslužila ustrezne pravne poti zaradi varovanja koristi otroka, vendar je bil čas odločanja o njenem predlogu nerazumno dolg, ves ta čas pa tožilstvo šteje kot čas izvršitve izvrševanja kaznivega dejanja, kar je nedvomno v škodo obdolženki. Če bi sodišče odločilo hitro, bi se sporno razmerje med staršema glede otroka lahko uredilo s hitrim reševanjem po pravni poti v skladu z jamstvi z 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Prvi stavek prvega odstavka 56. člena Ustave RS je potrebno razlagati v povezavi z načelom največje koristi otroka, ki ga morajo upoštevati tudi sodišča, kadar odločajo o razmerjih med starši in otroki. Tudi ESČP pri razlagi 8. člena EKČP ugotavlja, da je glavno vodilo otrokova največja korist in da lahko otrokove koristi odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Po eni strani naj bi narekovala, da otrok vzdržuje družinske vezi, razen ko se je družila izkazala kot posebej neprimerna, po drugi strani pa je očitno v otrokovo korist, da se razvija v zdravem okolju in starš na podlagi 8. člena EKČP ne bi smel biti upravičen do ukrepov, ki bi škodili otrokovemu zdravju in razvoju. Ker je načelo največje otrokove koristi iz prvega odstavka 56. člena Ustave, ki mu ustrezajo dolžnosti staršev, potrebno upoštevati, tudi, če so ti razvezani, je skrb za varnost in vzgojo svojih otrok ustavna vrednota, ki jo zakonodajalec varuje tudi z inkriminacijo njej nasprotnih ravnanj kot kaznivih.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnik svojih delovnih aktivnosti v tahografih ni dosledno beležil, upoštevajoč pri tem tudi dolžnost tožene stranke kot delodajalca izvajati nadzor nad pravilnim beleženjem aktivnosti voznikov, pri odločitvi utemeljeno upoštevalo izračun izvedenca prometne stroke, ki ga je pravilno ocenilo kot najbolj primernega glede na razpoložljive podatke.
ZGD-1 člen 276. ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/2.
uvedba prisilne poravnave - imenovanje članov nadzornega sveta - soglasje stečajnega sodišča
Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja produktivnosti, ki ni posledica epidemije covid-19. Iz listinske dokumentacije, ki potrjuje izpoved direktorice tožene stranke in trditve tožene stranke v postopku, izhaja, da se je dejansko zmanjšal celotni obseg dela na delovnem mestu delavec v skladišču in sicer predvsem zaradi izgube večje stranke konec leta 2019.
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke (ki se je nanašal na tožničino psihično stanje v februarju 2020, ko je izostala z dela) ni potreben, ker je bila tožnica po presoji sodišča sposobna komuniciranja in zmožna podati prijavo letnega dopusta zakoniti zastopnici toženke, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga tožnice. Sodišče namreč nima strokovnega znanja za presojo psihičnih stanj (243. člen ZPP).
sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor se šteje za umaknjen
Ob vložitvi ugovora mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29b. člena ZIZ). Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29b. člena ZIZ). Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29b. člena ZIZ).
Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem.
misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - vojska
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
Evidence tožene stranke o obremenjenosti ne odražajo dejanskega stanja glede tožnikovih prostih dni, saj so bile tovrstne evidence za udeležence misije pripravljene vnaprej, z vnaprej predvidenimi datumi tedenskega počitka (nedelje), ter so bile vsak teden podpisane s strani vojakov, ne glede na to, ali je bil posamezniku na v evidenci navedeni dan tedenski počitek dejansko omogočen ali ne.