Dolžnika ne izpodbijata odločitve sodišča prve stopnje o vračilu posameznih stvari v izpodbijani 2. točki izreka, ampak predlagata, da odloči še o vračilu osebnega avtomobila Renault Scenic, ki je bil dan v hrambo prvotnemu upniku. Glede tega sodišče prve stopnje ni ničesar odločilo, zlasti ni zavrnilo zahteve za vračilo. To pomeni, da bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti o vračilu osebnega avtomobila.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da bi moral tožnik natančno navesti, da je na konkretne dneve, ki so po predloženi evidenci opredeljeni kot tedenski počitek, na telefon prejel konkretne klice in v zvezi s čim (in to tudi dokazati), česar pa ni storil. Pravilno je sodišče zaključilo, da je tožnik le pavšalno in posplošeno trdil, da je dnevno prejemal klice v zvezi z delom A.-ja in glede komunikacije znotraj slovenskega kontingenta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049207
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti - poseben sklep o stroških postopka - ena sodna taksa
Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
Čeprav je sodišče prve stopnje tehnično izdalo ločen sklep o stroških, gre za odločitev o stroških v zvezi z odločitvijo o glavni stvari in je tako sicer ločeno izdan sklep o stroških šteti za sestavni del sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog. V takem primeru pa ZST-1 samostojne obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, če je izpodbijana tudi odločitev o glavni stvari, ne predvideva.
Sodišče prve stopnje je z opustitvijo materialnega procesnega vodstva in posledičnim zaključkom, da je tožbeni zahtevek v višini 9.419,09 EUR neopredeljen in tudi neizkazan in ga je zato zavrnilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Če drži, da je drugotožena stranka 20.2.2016 (listina B5) kot naročnik prvič zvedel, da prvotožena stranka kot podjemnik dolguje tožeči stranki kot sodelavcu, potem bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, koliko je v tistem trenutku bil dolg prvotožene stranke do tožeče stranke in kolikšen dolg drugotožene stranke iz istega posla do prvotožene stranke ob upoštevanju navedb strank, da je prvotožena stranka račune tožeče stranke prefakturirala na drugotoženo stranko in da je na podlagi tega drugotožena stranka plačevala prvotoženi stranki (obračuni plačil B9, B10 in B 19) in če je kakšen odprt in nesporen dolg drugotožene stranke do prvotožene stranke iz posla, ki ga je opravila tožeča stranka tedaj obstajal, potem je k plačilu zavezana od 20.6.2016 dalje tudi drugotožena stranka, ker je po 631. členu OZ.
URS člen 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. KZ-1 člen 190, 190/1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamernost - utemeljen sum - največja korist otroka - dolžnosti staršev
V obravnavanem primeru je za oceno pravilnosti sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, razloge izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb potrebno povezati z jasno zapisanimi stališči v odločbi Up 383/11 z dne 18. 9. 2013. Prvostopenjsko sodišče namreč ni prezrlo, da je obdolženka že 12. 8. 2019, to pa je čas, ki sovpada z naslovljenim ji očitkom začetka izvrševanja kaznivega dejanja glede onemogočanja uresničitve pravnomočne in izvršljive sodne odločbe o stikih med otrokom in očetom, vložila predlog za izdajo začasne odredbe in za spremembo odločbe o stikih. O tem je bilo odločeno šele 2. 3. 2020, po vsebini pa tako kot je bilo predlagano s strani obdolženke. Navedeno izkazuje, da se je obdolženka poslužila ustrezne pravne poti zaradi varovanja koristi otroka, vendar je bil čas odločanja o njenem predlogu nerazumno dolg, ves ta čas pa tožilstvo šteje kot čas izvršitve izvrševanja kaznivega dejanja, kar je nedvomno v škodo obdolženki. Če bi sodišče odločilo hitro, bi se sporno razmerje med staršema glede otroka lahko uredilo s hitrim reševanjem po pravni poti v skladu z jamstvi z 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Prvi stavek prvega odstavka 56. člena Ustave RS je potrebno razlagati v povezavi z načelom največje koristi otroka, ki ga morajo upoštevati tudi sodišča, kadar odločajo o razmerjih med starši in otroki. Tudi ESČP pri razlagi 8. člena EKČP ugotavlja, da je glavno vodilo otrokova največja korist in da lahko otrokove koristi odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Po eni strani naj bi narekovala, da otrok vzdržuje družinske vezi, razen ko se je družila izkazala kot posebej neprimerna, po drugi strani pa je očitno v otrokovo korist, da se razvija v zdravem okolju in starš na podlagi 8. člena EKČP ne bi smel biti upravičen do ukrepov, ki bi škodili otrokovemu zdravju in razvoju. Ker je načelo največje otrokove koristi iz prvega odstavka 56. člena Ustave, ki mu ustrezajo dolžnosti staršev, potrebno upoštevati, tudi, če so ti razvezani, je skrb za varnost in vzgojo svojih otrok ustavna vrednota, ki jo zakonodajalec varuje tudi z inkriminacijo njej nasprotnih ravnanj kot kaznivih.
sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor se šteje za umaknjen
Ob vložitvi ugovora mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29b. člena ZIZ). Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29b. člena ZIZ). Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29b. člena ZIZ).
ZVEtL-1 člen 24, 31, 31/2, 31/4. SPZ člen 110, 110/2.
prehod hipoteke na vse posamezne dele - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - prenos hipoteke - pogodbena hipoteka - izbris hipotekarnega bremena - hipotekarni upnik - prepoved razpolaganja
Za primere, ko je na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v etažni lastnini, hipoteka vpisana na podlagi poslovnih razpolaganj lastnika zemljiške parcele, ZVEtL-1 ne določa enakega pravila kot za hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja. Zato bi morali etažni lastniki izbris teh hipotek (ki po splošnem pravilu preidejo na vse posamezne dele) zahtevati z izbrisno tožbo v pravdnem postopku.
Upnik v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja ne more pravno učinkovito pridobiti izvedenih pravic od vknjiženega lastnika, ki ni resnični lastnik.
Podana je situacija, ko je dolžnik v dolžniško upniškem razmerju opravil prepovedan promet (razpolagal s parcelo, na kateri je stala stanovanjska stavba in jo obremenil). Zato je sporno (le), v katerem postopku lahko pritožnik doseže izbris bremena s svojega etažnega dela.
etažna lastnina - posamezni del stavbe - enostanovanjska stavba - solastnina na nepremičnini - idealni delež - upravičen predlagatelj postopka - dejanska etažna lastnina - poslovni prostor - večstanovanjska hiša - skupni deli stavbe - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - pritiklina - elaborat - prenos hipoteke
V konkretnem primeru je predlagatelj v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik idealnega deleža, ki v naravi predstavlja poslovni prostor s pritiklino – shrambo, zato je upravičen vlagatelj predloga za vzpostavitev etažne lastnine na obravnavani stavbi.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanje spornih lastninskih vprašanj.
Sodišče je pravilno odločilo, da se hipoteka, ki je na dan izdaje sklepa omejevala solastninski delež nasprotne udeleženke, po vzpostavitvi etažne lastnine prenese na posamezni del stavbe, ki je v njeni izključni lasti.
misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka zagotovila tožniku tedenski počitek 21. 5. 2017 od 9.30 ure do 9.30 ure naslednjega dne. To obveznost lahko delodajalec izpolni tudi tako, da je del tedenskega počitka v enem koledarskem dnevu, del pa v naslednjem dnevu. Bistveno je, da je toženka zatrjevala in dokazala njeno izpolnitev v 24-urnem obdobju; trditve o prekoračitvi trditvene podlage niso utemeljene.
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke (ki se je nanašal na tožničino psihično stanje v februarju 2020, ko je izostala z dela) ni potreben, ker je bila tožnica po presoji sodišča sposobna komuniciranja in zmožna podati prijavo letnega dopusta zakoniti zastopnici toženke, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga tožnice. Sodišče namreč nima strokovnega znanja za presojo psihičnih stanj (243. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja produktivnosti, ki ni posledica epidemije covid-19. Iz listinske dokumentacije, ki potrjuje izpoved direktorice tožene stranke in trditve tožene stranke v postopku, izhaja, da se je dejansko zmanjšal celotni obseg dela na delovnem mestu delavec v skladišču in sicer predvsem zaradi izgube večje stranke konec leta 2019.
ZPP člen 108. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
nepopolna vloga - zavrženje predloga za taksno oprostitev - posledice nedopolnitve vloge - poizvedbe - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - po uradni dolžnosti
Tožeča stranka ni predložila zadostnih podatkov, ki bi sodišču omogočili ustrezne poizvedbe ter presojo premoženjskega, likvidnostnega in finančnega stanja družbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
Četudi torej sodišče bistvenih odstopanj od običajne obravnave prometnih nesreč ni ugotovilo, je ocenilo, da bi se tožnik ob pomanjkljivi prijavi škode, ob dejstvu, da je bila škoda tako velika, da sta bili obe vozili ocenjeni kot totalka, pri čemer pa udeleženki prometne nesreče policije nista poklicali, moral vsaj posvetovati z ostalima članoma komisije, preden je pripravil podpis sporazumov, zaradi česar je ravnal malomarno oziroma opustil pričakovano skrbnost cenilca.
ZDR-1 člen 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu - III. kategorija invalidnosti
Tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je zavrnilo njegov dokazni predlog za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa ter dokazni predlog za postavitev izvedenca iz varstva pri delu. Kot je obrazložilo, je namreč tožnik postavitev obeh izvedencev predlagal zaradi ugotavljanja tožnikovega zdravstvenega stanja oziroma delovne zmožnosti, kar pa za odločitev v tem sporu ni bistveno. Enako velja za preverjanje sposobnosti delavcev-invalidov, ki so zaposleni pri toženki, češ da so njihove sposobnosti še slabše kot tožnikove. V tem sporu je ključno, ali je imela toženka na razpolago ustrezno delovno mesto za tožnika ob upoštevanju njegovih invalidskih omejitev. V tej zvezi pa tožnik izvedencev ni predlagal, kot sedaj napačno prikazuje v pritožbi.
Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odločba upravnega organa - vezanost na pravnomočno odločbo - prekinitev postopka - zmotna uporaba materialnega prava - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek
Stališče sodišča prve stopnje, da je vezano na dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa, je materialnopravno zmotno. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa, kar pomeni, da je odločba postala pravnomočna, ker ni bila izkoriščena možnost izpodbijanja dokončne odločbe v upravnem sporu. V obravnavani zadevi pa je tožnik na upravnem sodišču sprožil spor v zvezi z dokončno odločbo o razveljavitvi Dovoljenja na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018. Od pravnomočne odločitve v tem sporu je odvisna pravilnost odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku tožnika.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vezano na dokončno in izvršljivo, ne pa tudi pravnomočno odločitev v upravnem postopku, je preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka v točki I izreka in reparacijski ter reintegracijski zahtevek v točki V izreka.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitev ugovornih razlogov
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 34. člena ZIZ, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni omejitev ugovornih razlogov samo na novo izvršilno sredstvo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 85/3, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 33, 33/1.. ZODPol člen 2, 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščena generalna direktorica policije in ne npr., kdaj je bila obveščena Policijska uprava C.. Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00050387
ZIZ člen 295. ZPP člen 150/1.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - izpolnitveni rok
ZIZ v prvem odstavku 29.b člena določa vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020 (t. j. sklepa o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog). Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da so bile v konkretnem primeru podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru.
Dolžnik ima kot stranka izvršilnega postopka pravico do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa ob vsakršnem času in mu tega ni mogoče prepovedati (prvi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za slednje tudi ne potrebuje vlagati nobenih vlog.