ZDR-1 člen 85, 85/2, 85/3, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 33, 33/1.. ZODPol člen 2, 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščena generalna direktorica policije in ne npr., kdaj je bila obveščena Policijska uprava C.. Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnik svojih delovnih aktivnosti v tahografih ni dosledno beležil, upoštevajoč pri tem tudi dolžnost tožene stranke kot delodajalca izvajati nadzor nad pravilnim beleženjem aktivnosti voznikov, pri odločitvi utemeljeno upoštevalo izračun izvedenca prometne stroke, ki ga je pravilno ocenilo kot najbolj primernega glede na razpoložljive podatke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil podan kateri izmed nezakonitih odpovednih razlogov (zgolj ugotovitev, da naj bi tožničino opozarjanje na nekatere pomanjkljivosti pri toženkinem delovanju naletele na negativen odziv, ne pomeni, da je odpoved posledica tega opozarjanja), v postopku pa se je izkazalo, da je tožena stranka delo reorganizirala tako, da delo tožnice na delovnem mestu pravnice ni bilo več potrebno, saj je preostanek njenega dela prevzel njen nadrejeni, je odpoved z dne 11. 8. 2020 zakonita.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
ZGD-1 člen 276. ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/2.
uvedba prisilne poravnave - imenovanje članov nadzornega sveta - soglasje stečajnega sodišča
Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.
Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem.
etažna lastnina - posamezni del stavbe - enostanovanjska stavba - solastnina na nepremičnini - idealni delež - upravičen predlagatelj postopka - dejanska etažna lastnina - poslovni prostor - večstanovanjska hiša - skupni deli stavbe - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - pritiklina - elaborat - prenos hipoteke
V konkretnem primeru je predlagatelj v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik idealnega deleža, ki v naravi predstavlja poslovni prostor s pritiklino – shrambo, zato je upravičen vlagatelj predloga za vzpostavitev etažne lastnine na obravnavani stavbi.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanje spornih lastninskih vprašanj.
Sodišče je pravilno odločilo, da se hipoteka, ki je na dan izdaje sklepa omejevala solastninski delež nasprotne udeleženke, po vzpostavitvi etažne lastnine prenese na posamezni del stavbe, ki je v njeni izključni lasti.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Po tretjem odstavku 9. člena ZIZ znaša rok za vložitev pritožbe 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v ZIZ drugače določeno. V primeru pritožbe zoper sklep, s katerim se šteje vloga oziroma ugovor za umaknjenega, ZIZ ne določa drugačnega pritožbenega roka.
ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165.. URS člen 22, 49.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11.
stroški postopka - odmera stroškov - vrednost točke
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine stroškov, ki jih je kot za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo toženi stranki, pravilno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,60 EUR po novi OT, kot je veljala v času odločanja sodišča, saj šele takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odločba upravnega organa - vezanost na pravnomočno odločbo - prekinitev postopka - zmotna uporaba materialnega prava - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek
Stališče sodišča prve stopnje, da je vezano na dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa, je materialnopravno zmotno. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa, kar pomeni, da je odločba postala pravnomočna, ker ni bila izkoriščena možnost izpodbijanja dokončne odločbe v upravnem sporu. V obravnavani zadevi pa je tožnik na upravnem sodišču sprožil spor v zvezi z dokončno odločbo o razveljavitvi Dovoljenja na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018. Od pravnomočne odločitve v tem sporu je odvisna pravilnost odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku tožnika.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vezano na dokončno in izvršljivo, ne pa tudi pravnomočno odločitev v upravnem postopku, je preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka v točki I izreka in reparacijski ter reintegracijski zahtevek v točki V izreka.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da bi moral tožnik natančno navesti, da je na konkretne dneve, ki so po predloženi evidenci opredeljeni kot tedenski počitek, na telefon prejel konkretne klice in v zvezi s čim (in to tudi dokazati), česar pa ni storil. Pravilno je sodišče zaključilo, da je tožnik le pavšalno in posplošeno trdil, da je dnevno prejemal klice v zvezi z delom A.-ja in glede komunikacije znotraj slovenskega kontingenta.
Dolžnika ne izpodbijata odločitve sodišča prve stopnje o vračilu posameznih stvari v izpodbijani 2. točki izreka, ampak predlagata, da odloči še o vračilu osebnega avtomobila Renault Scenic, ki je bil dan v hrambo prvotnemu upniku. Glede tega sodišče prve stopnje ni ničesar odločilo, zlasti ni zavrnilo zahteve za vračilo. To pomeni, da bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti o vračilu osebnega avtomobila.
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke (ki se je nanašal na tožničino psihično stanje v februarju 2020, ko je izostala z dela) ni potreben, ker je bila tožnica po presoji sodišča sposobna komuniciranja in zmožna podati prijavo letnega dopusta zakoniti zastopnici toženke, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga tožnice. Sodišče namreč nima strokovnega znanja za presojo psihičnih stanj (243. člen ZPP).
ZVEtL-1 člen 24, 31, 31/2, 31/4. SPZ člen 110, 110/2.
prehod hipoteke na vse posamezne dele - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - prenos hipoteke - pogodbena hipoteka - izbris hipotekarnega bremena - hipotekarni upnik - prepoved razpolaganja
Za primere, ko je na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v etažni lastnini, hipoteka vpisana na podlagi poslovnih razpolaganj lastnika zemljiške parcele, ZVEtL-1 ne določa enakega pravila kot za hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja. Zato bi morali etažni lastniki izbris teh hipotek (ki po splošnem pravilu preidejo na vse posamezne dele) zahtevati z izbrisno tožbo v pravdnem postopku.
Upnik v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja ne more pravno učinkovito pridobiti izvedenih pravic od vknjiženega lastnika, ki ni resnični lastnik.
Podana je situacija, ko je dolžnik v dolžniško upniškem razmerju opravil prepovedan promet (razpolagal s parcelo, na kateri je stala stanovanjska stavba in jo obremenil). Zato je sporno (le), v katerem postopku lahko pritožnik doseže izbris bremena s svojega etažnega dela.
Četudi torej sodišče bistvenih odstopanj od običajne obravnave prometnih nesreč ni ugotovilo, je ocenilo, da bi se tožnik ob pomanjkljivi prijavi škode, ob dejstvu, da je bila škoda tako velika, da sta bili obe vozili ocenjeni kot totalka, pri čemer pa udeleženki prometne nesreče policije nista poklicali, moral vsaj posvetovati z ostalima članoma komisije, preden je pripravil podpis sporazumov, zaradi česar je ravnal malomarno oziroma opustil pričakovano skrbnost cenilca.
Sodišče prve stopnje je z opustitvijo materialnega procesnega vodstva in posledičnim zaključkom, da je tožbeni zahtevek v višini 9.419,09 EUR neopredeljen in tudi neizkazan in ga je zato zavrnilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Če drži, da je drugotožena stranka 20.2.2016 (listina B5) kot naročnik prvič zvedel, da prvotožena stranka kot podjemnik dolguje tožeči stranki kot sodelavcu, potem bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, koliko je v tistem trenutku bil dolg prvotožene stranke do tožeče stranke in kolikšen dolg drugotožene stranke iz istega posla do prvotožene stranke ob upoštevanju navedb strank, da je prvotožena stranka račune tožeče stranke prefakturirala na drugotoženo stranko in da je na podlagi tega drugotožena stranka plačevala prvotoženi stranki (obračuni plačil B9, B10 in B 19) in če je kakšen odprt in nesporen dolg drugotožene stranke do prvotožene stranke iz posla, ki ga je opravila tožeča stranka tedaj obstajal, potem je k plačilu zavezana od 20.6.2016 dalje tudi drugotožena stranka, ker je po 631. členu OZ.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitev ugovornih razlogov
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 34. člena ZIZ, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni omejitev ugovornih razlogov samo na novo izvršilno sredstvo.
ZPP člen 108. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
nepopolna vloga - zavrženje predloga za taksno oprostitev - posledice nedopolnitve vloge - poizvedbe - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - po uradni dolžnosti
Tožeča stranka ni predložila zadostnih podatkov, ki bi sodišču omogočili ustrezne poizvedbe ter presojo premoženjskega, likvidnostnega in finančnega stanja družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00050387
ZIZ člen 295. ZPP člen 150/1.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - izpolnitveni rok
ZIZ v prvem odstavku 29.b člena določa vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020 (t. j. sklepa o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog). Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da so bile v konkretnem primeru podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru.
Dolžnik ima kot stranka izvršilnega postopka pravico do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa ob vsakršnem času in mu tega ni mogoče prepovedati (prvi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za slednje tudi ne potrebuje vlagati nobenih vlog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ker je dolžnik zanikal obstoj temelja za nastanek obveznosti, je s tem uveljavljal negativna dejstva in mu ni bilo potrebno predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza. Za obstoj negativnih dejstev že po sami naravi stvari namreč ni mogoče predložiti dokaza, poleg tega pa je dokazno breme o obstoju izterjevanje obveznosti v zatrjevani višini na upniku in ne na dolžniku. Tako je dolžnik zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 62. člena ZIZ), saj je zatrjeval dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.