predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik dne 5. in 10. 3. 2020 kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v času bolniškega staleža najmanj dne 5. 3. 2020 in 10. 3. 2020 užival alkoholne pijače (pivo) in to v večjih količinah, pri čemer je tožnik v izpovedi potrdil, da se je oba dneva v lokalu nahajal 3 do 4 ure. Iz pisnih navodil zdravnice o ravnanju tožnika v času bolniškega staleža z dne 12. 3. 2020 izhaja, da je zdravnica tožniku dovolila sprehode v kraju bivanja. S tem, ko se je tožnik več ur nahajal v lokalu (četudi tam ne bi pil alkoholnih pijač) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ravnal v nasprotju z navodili zdravnice, saj posedanje v lokalu ne sodi v kontekst zdravljenja.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnik svojih delovnih aktivnosti v tahografih ni dosledno beležil, upoštevajoč pri tem tudi dolžnost tožene stranke kot delodajalca izvajati nadzor nad pravilnim beleženjem aktivnosti voznikov, pri odločitvi utemeljeno upoštevalo izračun izvedenca prometne stroke, ki ga je pravilno ocenilo kot najbolj primernega glede na razpoložljive podatke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050311
OZ člen 199, 202.
delno zavrženje tožbe - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - poslovodstvo brez naročila - povračilo stroškov - obogatitev
Pravnomočnost je procesna ovira, ki onemogoča ponovno sojenje o isti stvari.
Po 202. členu OZ ima poslovodja brez naročila pravico do povračila potrebnih in koristnih stroškov, do primernega plačila za trud pa le, če je odvrnil škodo od tistega, čigar posel je opravljal, ali mu je pridobil korist, ki v vsem ustreza njegovim namenom in potrebam. Ta pogoj v toženkinem primeru ni izpolnjen. Toženkine obogatitve namreč tožnica ni dokazala.
ZPP člen 30, 30/1, 43, 44, 44/2, 44/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
določitev vrednosti spora - sklep o stvarni nepristojnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - korekturna dolžnost sodišča - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - ničnostni zahtevek - izbrisna tožba - izbris hipotek
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Vendar pa je ta dispozicija tožeče stranke omejena s korekturno dolžnostjo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za takšno medsebojno povezanost zahtevkov, ki utemeljuje enotno opredelitev vrednosti spornega predmeta. Ničnostni zahtevek je namreč zaradi prejudicialnosti treba presojati v razmerju do izbrisne tožbe.
Tožnica želi doseči izbris hipoteke, tj. izbris zastavne pravice na nepremičnini. Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzelo znesek terjatve, ki je predmet izvršbe, v kateri je toženec pridobil hipoteko, katere izbris želi doseči tožnica v tej pravdi.
ZD člen 177. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-g, 4, 15.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - zapuščinski postopek - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU - zapustnikovo premoženje
Iz 4. člena Uredbe izhaja, da o celotnem dedovanju odloča sodišče, kjer je imel zapustnik običajno prebivališče. Iz teh razlogov pritožba zmotno meni, da je podana pristojnost slovenskega sodišča, ker spadajo v zapuščino tudi nepremičnine v RS, ki so bile del darilne pogodbe, ki je po trditvah pritožnika nična.
Zaradi ugotovljenega nasprotja med razlogi in pomanjkljivih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišču druge stopnje narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.
zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice obdolženca do obrambe
Sicer pa zavrnitev dokaznih predlogov sama po sebi ne predstavlja kršitev pravice obdolženca v kazenskem postopku po členu 29 Ustave Republike Slovenije, saj bi ta kršitev bila podana le, če bi sodišče zavrnilo pravno relevantne dokaze, ki pa jih obramba v obravnavani zadevi ni podala, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, ko je navedlo, da je že na podlagi izvedenih dokazov dejansko stanje v obravnavani zadevi bilo tako ugotovljeno, da ni bilo nobene potrebe po dopolnitvi dokaznega postopka.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - dokaz z izvedencem finančne stroke - zdravstvena kartoteka - pomanjkljiva trditvena podlaga - substanciran dokazni predlog - povrnitev premoženjske škode - uporaba prostega preudarka - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - odmera pravdnih stroškov - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Pritožba je samostojno pravno sredstvo in da je mogoče preko pritožbe vzpostaviti vsebinski dialog s prvostopenjsko sodbo, mora pritožnik konkretizirano in argumentirano izpodbijati razloge prvostopenjske sodbe, ne pa zgolj ponavljati svojega videnja dejanskega in pravnega stanja zadeve.
pravica do zasebnosti - izločitev dokazov - izzivanje kriminalne dejavnosti - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do osebne varnosti - izločitev dokazov v skrajšanem postopku
Ob razpadu (zunaj)zakonske skupnosti prihaja do sporov o lastništvu nepremičnin in upravičenosti do nadaljnjega bivanja v dotedanjem skupnem prebivališču, vendar zgolj izražanje volje enega od partnerjev še ne pomeni izgube pravice do nadaljevanja bivanja drugega partnerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050165
OZ člen 103, 239, 239/1, 239/2, 346. ZD člen 132, 142, 142/1. ZPP člen 337, 337/2.
finančni leasing - dajanje v zakup (leasing) - leasingojemalec - obrok leasinga - celovita dokazna ocena - preizkus dokazne ocene - arbitrarnost - nasprotni dokaz - sodba presenečenja - odstop od pogodbe - pogodbena obveznost - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - nedovoljena pritožbena novota - smrt zapustnika - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - petletni zastaralni rok - hramba dokumentacije - dokazna stiska
Takšno dejansko in pravno podlago sodbe bi toženka glede na ponujeno trditveno in dokazno gradivo lahko pričakovala. Ne gre torej za sodbo presenečenja, kot poskuša prikazati pritožba.
Pogodba o finančnem leasingu je, upoštevaje pogodbena določila, prenehala že s smrtjo zapustnika in ne šele s poznejšim odstopom leasingodajalca od pogodbe.
Toženka je kot zapustnikova dedinja vstopila v njegov pravni položaj že v trenutku zapustnikove smrti in do višine vrednosti podedovanega premoženja odgovarja za zapustnikove dolgove.
Dokler ne poteče čas, ki je potreben za zastaranje, mora dolžnik hraniti svoje nasprotne dokaze, v nasprotnem primeru se ne more sklicevati na svojo dokazno stisko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OBRT - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048244
ZASP člen 147, 156, 156/1, 157a, 157a/1, 157b, 157b/1, 157e, 157e/1. ZKUASP člen 9, 9/1-1. OZ člen 193, 198. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka III-A, III-A/4. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006) člen 1. ObrZ tarifna številka 31.
avtorsko pravo - Svet za avtorsko pravo - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina tarife - predhodno vprašanje - pristojnost Vrhovnega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - sodna pristojnost - neupravičena obogatitev - gostinski obrat - lastništvo TV sprejemnika - eventualna kumulacija - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Skladno s prvim odstavkom 156. člena ZASP se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo SAP. Če namreč po štirih mesecih od začetka pogajanj kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov ne skleneta skupnega sporazuma, lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov zahteva, da SAP določi primerno tarifo.
Z odločbo SAP z dne 18. 6. 2008, je bila tarifa za uporabo glasbe oziroma višina avtorskega nadomestila v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije določena v deležu od izkazanega prihodka uporabnika (za lokale tipa bife, bar, višina avtorskega nadomestila znaša 0,80 % od prihodka uporabnika). Takšna tarifa pa ne velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja SAZAS. Odločba SAP namreč s pravnomočnostjo ni postala pravna podlaga za določitev višine avtorskega nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del v vseh gostinskih lokalih (ni nadomestila tarife Pravilnika 1998 kot skupnega sporazuma za vse istovrstne uporabnike - za vse uporabnike, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo), temveč zgolj v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - telefonski stiki z otrokom
Telefonski stiki, ki so za otroka stresni in ga psihično obremenjujejo, vsaj s stopnjo verjetnosti (lahko) povzročajo škodo na duševnem zdravju ali in razvoju mld. otrok. Izdaja začasne odredbe, s katero se telefonski stiki, določeni s sodno poravnavo omejujejo na način, da se zmanjšuje obseg in trajanje telefonskih stikov očeta z mld. otrokoma na dvakrat tedensko ob sredah in sobotah v času od 18.00 do 18.15, je zato nujna in potrebna.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vzrok za zamudo - procesno dejanje - trditveno in dokazno breme - konkretizirane trditve - vnaprejšna dokazna ocena - načelo proste dokazne ocene - nedopustna pritožbena novota - karantena - informativni dokaz - COVID-19
Pritožba oporeka primernosti obeh omenjenih dokazov, pri čemer pa ne upošteva, da slovensko civilno-procesno pravo, konkretneje ZPP, ne temelji na principu vnaprejšnje dokazne moči posameznih vrst dokazov oziroma njihove primernosti za dokazovanje določenih dejstev, ampak na načelu proste presoje dokazov.
aktivni družbenik izbrisane družbe - ločenost premoženja družbe in družbenika - spregled pravne osebnosti - stečajni postopek - sprememba sklepa
Namen ureditve odgovornosti aktivnih družbenikov kapitalske družbe je bil v uveljavitvi možnosti poplačila, čeprav niso bili izvedeni postopki likvidacije ali insolvenčni postopki, nikakor pa namen take odgovornosti ni bil v neomejenem osebnem jamstvu za obveznosti kapitalske družbe, ko ta preneha. Tovrstna odgovornost je bila uveljavljena kot dodatna pravna možnost zraven instituta spregleda pravne osebnosti, z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki je bil sicer v velikem delu razveljavljen, pa je bil vzpostavljen kot edini pravni temelj za uveljavitev terjatev do družbenikov izbrisanih družb le še spregled pravne osebnosti. Cilj je bil ponovno uveljaviti temeljno načelo korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika. Aktualna ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov ne pozna več. Kot izjemo od navedenega temeljnega načela korporacijskega prava pa je preteklo ureditev glede uveljavljanja obveznosti aktivnih družbenikov, ki velja za obravnavano zadevo, pravilno razumeti ozko, v najmanjšem obsegu, ki še omogoča, da se zagotovi njen pretekli namen.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poprava napak - pisna pomota
Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče materialnopravno pravilno ovrednotilo s skupnim zneskom 6.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa z zneskom 4.800,00 EUR. Ob tem je pravilno uporabilo predpisane kriterije iz 179. člena OZ za prisojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Primerno je upoštevalo stopnjo in trajanje prestanih in bodočih telesnih in duševnih bolečin, naravo in težo tožnikove poškodbe, potek in trajanje zdravljenja, vrsto in obseg tožnikove funkcionalne okvare ter s tem povezane omejitve pa tudi tožnikove individualne osebnosti (starost, dejstvo, da je levičar, tožnikov poklic in naravo njegovega dela ter način preživljanja prostega časa).
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00050348
ZGD člen 3, 3/6, 72, 72/1. ZP-1 člen 14, 14.b, 14.b/3. ZDavP člen 3, 3/4, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 15, 17, 21.
odločba o prekršku - davčna obveznost - plačilo globe - izvršilni postopek - samostojni podjetnik - fizična oseba - izvršilni naslov - prenehanje statusa samostojnega podjetnika - odgovor na ugovor - stroški davčne izvršbe
Prekrškovna odločba, ki prenehanja oblike samostojnega podjetnika ne upošteva, je sicer nedosledna z vidika pojasnjenih pravil gospodarskega prava, nikakor pa ne izgubi pomena primernega izvršilnega naslova (17. in 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), saj (ne)gospodarski status ne vpliva na identifikacijo pravnega subjekta fizične osebe, ki je edini nosilec naloženih obveznosti, s tem pa tudi edini dolžnik.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - delovna nezgoda - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - razbremenitev odgovornosti - nepričakovanost dogodka - predvidljivost dogodka - višina odškodnine
Tožena stranka neutemeljeno vztraja pri svojih trditvah, da je šlo pri sunku vetra, ki ga je povzročilo tovorno vozilo, ki je pripeljalo mimo, za povsem nepričakovan dogodek, ki ga delavec njenega zavarovanca ni mogel predvideti, da se kaj podobnega pred tem škodnim dogodkom tožniku še ni zgodilo, in da zato delavcu zavarovanca tožene stranke ni mogoče očitati premajhne pazljivosti, da je šlo le za nesrečno naključje, za kar pa niti on niti njegov delodajalec ne moreta odškodninsko odgovarjati, saj je sodišče prve stopnje dokazno podprto, ugotovilo zavedanje delavca zavarovanca tožene stranke, da mimo vozeča vozila, zlasti tovornjaki, povzročajo gibanje zračnih mas, kar lahko vpliva na predmet, ki ga je imel v rokah (prometni znak), da mu ta zdrsne iz rok in pade na spodaj stoječega tožnika. Ob ugotovitvi takšnega zavedanja sodelavca tožnika, delavca zavarovanca tožene stranke, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bil delavec zavarovanca tožene stranke v okoliščinah, ko je ob predmetni cesti, stoječ na kesonu motornega vozila, odstranjeval prometne znake, na te okoliščine premalo pazljiv.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - nepravilna sestava sodišča - sporazum o priznanju krivde - zborno sojenje - odpoved zbornemu sojenju - narok za izrek kazenske sankcije - priznanje krivde
ZKP v prvem odstavku 450.č člena določa, da o sporazumu o priznanju krivde, ki ga je obdolženec sklenil z državnim tožilcem, odloča sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, če je bil sporazum sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi. O navedenem sporazumu bi torej moralo odločati sodišče v ustrezni sestavi, to pa je senat, sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov, in ne predsednica senata, saj se obdolženka pravici do zbornega sojenja ni odpovedala.
Sporazum o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec, predstavlja le podlago za presojo sodišča, enako kot če obdolženec krivdo po obtožbi prizna. Tudi v tem primeru o sprejemu priznanja odloča senat po posvetovanju, razen če se je obdolženec zbornemu sojenju odpovedal.