predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vzrok za zamudo - procesno dejanje - trditveno in dokazno breme - konkretizirane trditve - vnaprejšna dokazna ocena - načelo proste dokazne ocene - nedopustna pritožbena novota - karantena - informativni dokaz - COVID-19
Pritožba oporeka primernosti obeh omenjenih dokazov, pri čemer pa ne upošteva, da slovensko civilno-procesno pravo, konkretneje ZPP, ne temelji na principu vnaprejšnje dokazne moči posameznih vrst dokazov oziroma njihove primernosti za dokazovanje določenih dejstev, ampak na načelu proste presoje dokazov.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - nepravilna sestava sodišča - sporazum o priznanju krivde - zborno sojenje - odpoved zbornemu sojenju - narok za izrek kazenske sankcije - priznanje krivde
ZKP v prvem odstavku 450.č člena določa, da o sporazumu o priznanju krivde, ki ga je obdolženec sklenil z državnim tožilcem, odloča sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, če je bil sporazum sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi. O navedenem sporazumu bi torej moralo odločati sodišče v ustrezni sestavi, to pa je senat, sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov, in ne predsednica senata, saj se obdolženka pravici do zbornega sojenja ni odpovedala.
Sporazum o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec, predstavlja le podlago za presojo sodišča, enako kot če obdolženec krivdo po obtožbi prizna. Tudi v tem primeru o sprejemu priznanja odloča senat po posvetovanju, razen če se je obdolženec zbornemu sojenju odpovedal.
ZD člen 177. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-g, 4, 15.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - zapuščinski postopek - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU - zapustnikovo premoženje
Iz 4. člena Uredbe izhaja, da o celotnem dedovanju odloča sodišče, kjer je imel zapustnik običajno prebivališče. Iz teh razlogov pritožba zmotno meni, da je podana pristojnost slovenskega sodišča, ker spadajo v zapuščino tudi nepremičnine v RS, ki so bile del darilne pogodbe, ki je po trditvah pritožnika nična.
ZKP člen 285.e, 285.e/2. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 56.
izločitev dokazov - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - komunikacijska zasebnost - test sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v ustavno varovane pravice - tehtanje ustavnih pravic - legitimen cilj - prejudicialnost
V tej zvezi je sodišče prve stopnje skrbno opravilo test sorazmernosti in pred ustavno varovano pravico mladoletne C. C. do varstva tajnosti pisem in drugih občil in komunikacijske zasebnosti (37. člen v zvezi s 56. členom Ustave) utemeljeno dalo prednost pravici oškodovanke do zasebnosti (35. člen Ustave) ter pravici do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in je pravilno zaključilo, da je oškodovanka z vpogledom in fotografiranjem posnetka zaslona telefona tedaj desetletne hčerke C. C., brez njene vednosti in privolitve, posegla v njeno pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil in posledično do komunikacijske zasebnosti, a da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo.
ZPP člen 30, 30/1, 43, 44, 44/2, 44/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
določitev vrednosti spora - sklep o stvarni nepristojnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - korekturna dolžnost sodišča - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - ničnostni zahtevek - izbrisna tožba - izbris hipotek
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Vendar pa je ta dispozicija tožeče stranke omejena s korekturno dolžnostjo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za takšno medsebojno povezanost zahtevkov, ki utemeljuje enotno opredelitev vrednosti spornega predmeta. Ničnostni zahtevek je namreč zaradi prejudicialnosti treba presojati v razmerju do izbrisne tožbe.
Tožnica želi doseči izbris hipoteke, tj. izbris zastavne pravice na nepremičnini. Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzelo znesek terjatve, ki je predmet izvršbe, v kateri je toženec pridobil hipoteko, katere izbris želi doseči tožnica v tej pravdi.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihotično dojemanje realnosti - heteroagresivnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - opustitev zdravljenja
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri pritožniku prisotna bipolarna motnja - manična epizoda s psihotičnimi simptomi, zaradi katere ima ta hudo motnjo presoje realnosti in tudi v trenutku zaslišanja v postopku še vedno hudo moteno sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
neplačana sodna taksa - neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pritožbe
Ugotovitev o umiku pritožbe je pravilna. Kot je pritožnik sam navedel, je napotke za plačilo sodne takse prejel. V njih je bilo tudi navedeno, kakšne so posledice, če sodne takse ne bo plačal. Ker pritožnik dolžne sodne takse še vedno ni plačal, pa ne bi mogel uspeti niti v primeru, če bi njegovo vlogo sodišče obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
aktivni družbenik izbrisane družbe - ločenost premoženja družbe in družbenika - spregled pravne osebnosti - stečajni postopek - sprememba sklepa
Namen ureditve odgovornosti aktivnih družbenikov kapitalske družbe je bil v uveljavitvi možnosti poplačila, čeprav niso bili izvedeni postopki likvidacije ali insolvenčni postopki, nikakor pa namen take odgovornosti ni bil v neomejenem osebnem jamstvu za obveznosti kapitalske družbe, ko ta preneha. Tovrstna odgovornost je bila uveljavljena kot dodatna pravna možnost zraven instituta spregleda pravne osebnosti, z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki je bil sicer v velikem delu razveljavljen, pa je bil vzpostavljen kot edini pravni temelj za uveljavitev terjatev do družbenikov izbrisanih družb le še spregled pravne osebnosti. Cilj je bil ponovno uveljaviti temeljno načelo korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika. Aktualna ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov ne pozna več. Kot izjemo od navedenega temeljnega načela korporacijskega prava pa je preteklo ureditev glede uveljavljanja obveznosti aktivnih družbenikov, ki velja za obravnavano zadevo, pravilno razumeti ozko, v najmanjšem obsegu, ki še omogoča, da se zagotovi njen pretekli namen.
Iz pritožbe izhaja, da tožnica pritožbe ni lastnoročno podpisala. Glede na to, da se skladno s 336. členom v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče nepopolno pritožbo, skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP, z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.
Dedni dogovor ni klasična pogodba civilnega prava, temveč se po uveljavljani sodni praksi, ker ima učinke sodne poravnave (306. člen ZPP), lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-6.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pravna sredstva upnikov - zloraba postopka prisilne poravnave
Sodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056337
ZVEtL-1 člen 17, 32.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - denacionalizacija - ohranitev že vpisanih pravic - izbris izvedene pravice - pravna dejstva - stvarne pravice - stvarnopravni zahtevek
Posamezni deli stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, se v postopku dokončanja etažne lastnine obravnavajo samostojno in se z vzpostavitvijo etažne lastnine na njih v celoti ohranijo pravice, ki so na njih že vpisane. Sodišče tako v teh primerih ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na vpisanem posameznem delu. Morebitni stvarnopravni zahtevki tretjih, ki uveljavljajo pravice na teh delih, se zato uveljavljajo v drugih postopkih.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 1. ZIKS-1 člen 5, 42, 43, 44.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - nevarnost uveljavitve terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - obseg premoženja - razpolaganje s premoženjem - aktivno ravnanje dolžnika - neznatna škoda za dolžnika - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico - pravica razpolaganja - ogroženo preživljanje - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalne razmere v zaporu - razveljavitev sklepa o zavarovanju
Staranje toženca in bivanje v zaporu na obseg njegovega premoženja nimata nobenega vpliva. Posledično ne prvo ne drugo ne more zmanjševati možnosti, da bo tožnica svojo terjatev uspešno oziroma brez večjih težav poplačala.
Če se zaradi angažiranja odvetnika premoženje toženca zmanjšuje, to samo po sebi ne pomeni, da preostanek (po navedbah tožnice ima toženec v lasti 150 različnih nepremičnin in stalen dohodek - pokojnino) ne bo zadoščal za poplačilo njene terjatve.
Določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ je treba razumeti tako, da pogoj neznatne škode v celoti nadomešča pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je trditev, da razpolaganje z denarnimi sredstvi (enako je tožnica navedla tudi za razpolaganje z nepremičninami) v času izvrševanja kazenske sankcije za preživljanje ne bo nujno potrebno, pavšalna. V tej trditvi je vsebovana trditev, da bo v tem času za toženčevo preživljanje poskrbljeno v Zavodu za prestajanje kazni. Glede na to, da je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da bo začasna odredba s prepovedjo razpolaganja dolžniku povzročila le neznatno škodo, če je zaposlen in razpolaganje z nepremičnino ni nujno za njegovo preživljanje, povzetih navedb ni mogoče šteti kot očitno neutemeljenih.
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 352. ZPP člen 8. ZPrCP člen 45.
vmesna sodba - nevarna situacija - škoda kot posledica obratovanja traktorja - padec s traktorja - vzrok za škodo
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je toženec s svojim načinom vožnje povzročil nevarno situacijo, kakor skuša prikazati tožnica v pritožbi. Tožničino ravnanje, ko se je povzpela na stopnico traktorja in je želela odpreti vrata ter tožencu preprečiti nadaljnjo vožnjo, namreč predstavlja nevarno in neprimerno ravnanje. Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da bi se takšnemu ravnanju oziroma nevarnosti izognil vsak razumen človek. Tožnica je s svojim zavestnim ravnanjem nase prevzela tveganje negativne posledice za ustvarjeno nevarno situacijo in je zaradi tega njenemu ravnanju pripisati pretežni vzrok za nesrečo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048064
OZ člen 86. ZVPot člen 23.
nepošten pogodbeni pogoj - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost pogodbe - enotna sodna praksa - prenos direktive
Tožena banka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko še močneje obremenil tožnico (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal). Tega tožnica ni dokazala. Treba je dodati še, da nikakor ni pojasnjeno, kako naj bi šlo to (špekulativno) banki sploh v korist.
Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
ZFPPIPP člen 291, 383b, 384, 384/2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - tuj bančni račun - zamolčanje podatkov - neresnična izjava
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je povedal, da za izdelavo zaključne bilance nima niti denarja niti znanja, saj za ustavitev postopka odpusta obveznosti v konkretnem primeru ni bilo edino odločilno, da dolžnik kot podjetnik za A. A. s. p. ni predložil ustrezne dokumentacije za oddajo zaključne bilance. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno tudi ugotovitev upraviteljice, da je dolžnik v poročilu o stanju premoženja zamolčal, da ima poleg računa pri banki v Sloveniji, odprt še TRR pri banki v Avstriji, je dolžniku omogočilo, da navedeni račun sam zapre, česar pa ni storil niti v 15 dnevnem roku, ki mu ga je dalo sodišče, niti ni dolžnik v pritožbi karkoli omenil, zakaj tega v roku ne bi mogel storiti. Če pa je tako, mora dolžnik sprejeti posledice, ki so predpisane za primer, ko se izkaže, da je podal neresnično izjavo v poročilu. V konkretnem primeru o tem, da je v poročilu navedel vse transakcijske račune, čeprav jih ni. Kršitev obveznosti dati resnično izjavo po 384. členu ZFPPIPP predstavlja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP ugovorni razlog proti odpustu obveznosti. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pritožnik pa ga s pritožbo niti ni poskušal z ničemer ovreči.
Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in pritožbeno sodišče, kar v konkretnem primeru ni podano.
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZFPPIPP člen 64, 296, 296/5, 385, 392, 392/1. KZ člen 97, 97/1.
osebni stečaj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - dovoljena pritožba - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka - smrt stranke med pritožbenim postopkom
Po presoji višjega sodišča je tožnikova pritožba, čeprav ni vložena po stečajnem upravitelju oziroma z njegovo odobritvijo, dovoljena. Po določbi 385. člena ZFPPIPP je stranka (glavnega postopka) osebnega stečaja tudi insolventni dolžnik. Ta lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve. Če bi bil pri vlaganju nadaljnjih pravnih sredstev glede stanja terjatev vezan izključno na stališče stečajnega upravitelja, zoper čigar stališče o terjatvi se stečajni dolžnik pravzaprav upira, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
Ni pravne podlage za stališče, da je odvzem premoženjske koristi mogoče odrediti samo v primeru, ko oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka sploh ne priglasi. Priglasitev premoženjskopravnega zahtevka nedvomno še ne vzpostavlja pravnih posledic, temveč te nastopijo šele s (pravnomočno) sodno odločbo o ugoditvi premoženjskopravnemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048239
OZ člen 131, 631. ZJN-3 člen 94, 94/2, 94/3, 94/6, 94/7.
zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - avtentična razlaga - konkretiziran poziv - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - odškodninska odgovornost naročnika
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-462/18-45 z dne 3. 6. 2021 določbe Poslovnika Državnega zbora, ki so predstavljale pravno podlago za sprejem avtentične razlage, razveljavilo z argumentacijo, da avtentična razlaga posega v ustavno opredeljene naloge sodišča ter tako krši načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodnikov. Ker je torej Ustavno sodišče jasno zapisalo, da institut avtentične razlage ni v skladu z Ustavo, se naziranje tožeče stranke, da bi bilo treba pri razlagi pogoja koneksnosti terjatev slediti avtentični razlagi, izkaže za protiustavno in mu višje sodišče ne sledi.