Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in pritožbeno sodišče, kar v konkretnem primeru ni podano.
prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začetek teka roka - pavšalne navedbe
Z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 28. 1. 2021 so s 1. 2. 2021 ponovno začeli teči procesni roki (rok za plačilo takse je po stališču Vrhovnega sodišča procesni rok), katerih tek je bil zaradi omenjene Odredbe z dne 13. 11. 2020 začasno ustavljen. Navedeno pomeni, da se ukrepi iz Odredbe z dne 13. 11. 2020 na obdobje, ki je v tej odločbi obravnavano, ne nanašajo. Rok za plačilo sodne takse se je tako iztekel dne 18. 3. 2021, posledično je plačilo tožene stranke z dne 29. 3. 2021 prepozno.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pravilo temelji na domnevi o konkludentno izraženemu toženčevemu priznanju vtoževane terjatve. Gre za zakonsko izjemo, ki jo je potrebno ozko tolmačiti. Za povrnitev stroškov je v konkretnem primeru pomembno dejstvo, kdo je izpolnil zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048294
SZ-1 člen 111, 111/2.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - umik tožbe - ustavitev postopka - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka - izselitev in izpraznitev prostorov - najemna pogodba - odklop električne energije - posledica neplačila - stroški solastne nepremičnine - prisilna izpolnitev zahtevka
Pravilna je argumentacija sodišča prve stopnje, da tudi v primeru, če bi tožnik stroške za svoj del poravnal, bi še vedno lahko prišlo do izklopa električne energije, ker stroški, katerih breme plačila je tudi na drugem solastniku nepremičnine, niso bili poravnani, zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da je bila izselitev toženca posledica ravnanj oziroma uporabe (posredne ali pa neposredne) sile tožnika.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1. ZPP člen 155, 155/1.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravnomočnost sklepa - poziv sodišča za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - povrnitev stroškov ugovora - neutemeljen ugovor
O taksni oprostitvi tožnika je bilo že odločeno s sklepom z dne 22. 9. 2016, ko je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za taksno oprostitev zavrnilo, tožnikovo taksno obveznost pa odložilo do izdaje končne odločbe. To odločitev je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 2747/2016 z dne 11. 11. 2016. Sodišče prve stopnje je zato po izdaji sodbe pravilno pozvalo tožnika na plačilo sodne takse in mu izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse.
sporazum o priznanju krivde - kazenska sankcija - način izvršitve kazni - nadomestna izvršitev kazni zapora
Skladno s 1. točko prvega odstavka 450.b člena ZKP se obdolženec in državni tožilec lahko dogovorita o kazni oziroma opozorilni sankciji in o načinu izvršitve kazni. Iz navedene določbe torej izhaja, da mora biti v sporazumu, v kolikor obstaja soglasje med strankama, jasno navedeno, na kakšen način naj se kazen zapora izvrši. Iz sklenjenega sporazuma o priznanju krivde v obravnavani zadevi pa način izvršitve kazni ne izhaja. A to ne pomeni, da dogovorjena kazen zapora desetih mesecev implicitno pomeni tudi dogovor o njeni efektivni izvršitvi. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi tretjega odstavka 450.b člena ZKP utemeljeno odločilo o tistem, kar ni bilo ali ni moglo biti predmet sporazuma, torej tudi o načinu izvršitve kazni.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - izjava o umiku tožbe - poziv toženi stranki - domneva danega soglasja
Ker zaradi nepoteka 15 dnevnega roka ni mogoče šteti, da je toženec soglašal z umikom tožbe, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka.
ZPP člen 153, 153/1, 243, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 39.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - sodni izvedenec - nagrada in stroški sodnega izvedenca - stroški ogleda - preprečitev dokazovanja - predujem stroškov izvedenca
Neprepričljive so pritožbene trditve, da izvedenec brez utemeljenega razloga ni opravil ogleda, saj je izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem preprečil, da bi izvedenec opravil ogled, na podlagi katerega bi lahko izdelal izvedensko mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KOMUNALNA DEJAVNOST - OKOLJSKO PRAVO
VSL00047954
ZVO-1 člen 149. ZPP člen 454, 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - odvoz komunalnih odpadkov - obdelava komunalnih odpadkov - gospodarska javna služba - varstvo okolja - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Narok v postopkih v sporih majhne vrednosti ni obvezen. Izvedbo naroka morata stranki izrecno predlagati.
Vsak prebivalec pripomore k nastanku komunalnih odpadkov. Občina je z zakonom zadolžena, da za odpadke poskrbi, vendar ne brezplačno. Storitve občine financirajo (tudi) njeni prebivalci.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - vloga, vezana na rok - navadna poštna pošiljka
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je tožena stranka oddala na pošto nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče, in ne, kdaj je bila oddana. Iz dohodnega zaznamka izhaja, da je sodišče prve stopnje pritožničino dopolnitev predloga prejelo 24. 5. 2021 z navadno pošto, kar je glede na datum izteka roka z dnem 19. 5. 2021 prepozno.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga taksnemu zavezancu - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - vročitev sklepa - fikcija vročitve - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - seznanitev strank z novim tekom roka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Če sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ali pritožbi zoper sklep o ugovoru ne bo ugodilo, bo začel teči rok za plačilo naslednji dan po vročitvi sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00048132
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 24, 24-2. ZPP člen 18, 29.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - izključna pristojnost - splošna pristojnost
Zmotno je pritožbeno stališče, da je v tej zadevi podana izključna pristojnost nemškega sodišča na podlagi 2. točke 24. člena (6. oddelka II. poglavja) Uredbe 1215/2012. Ta določa, da so ne glede na stalno prebivališče strank v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, izključno pristojna sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje svoj sedež. V tej zadevi tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo 38.000,00 EUR na podlagi spregleda pravne osebnosti (2. alineja prvega odstavka 8. člena ZGD-1) oziroma na pogodbeni podlagi (619. člen OZ v zvezi s 7. členom ZGD-1). V konkretni zadevi torej predmet postopka ni veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, temveč plačilo dolga (storitev) na podlagi spregleda pravne osebnosti oziroma pogodbe.
ZKP člen 150, 150/1, 150/1-1, 154, 154/5, 222a, 236, 236/1, 236/1-5, 237. ZOdv člen 6, 6/1. URS člen 35, 36, 37.
varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - prisluhi - privilegirana priča - odvetnik - razmerje med odvetnikom in stranko - zaupno razmerje - izločitev dokazov
Zoper obdolženega je bil izvajan ukrep nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZKP. Pridobljen je bil posnetek pogovora, v katerem osumljeni, sedaj obdolženi, v pogovoru z odvetnico, sedaj zagovornico, govori o prekrškovnem postopku, v nadaljevanju pa tudi o drugih zadevah, o katerih ga zanima odvetničino mnenje.
Nedvomno posnetek posega v komunikacijsko zasebnost obdolženega, a je bil ta poseg zakonit, saj je policija za svoje delovanje imela podlago v odredbi preiskovalne sodnice. Bistveno pa je še, da posnetek posega tudi v komunikacijsko zasebnost odvetnice. Posledično velja dolžnost, da odvetnica ta dejstva ohrani kot tajnost, saj jo k temu zavezuje prvi odstavek 6. člena ZOdv. Odvetnica je privilegirana priča, kajti posnetki, pridobljeni z uporabo navedenega prikritega preiskovalnega ukrepa, v določenih okoliščinah ne morejo biti temelj za sodbo, ker je potrebno preprečiti, da bi sodba temeljila na izjavah, ki so jih med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov dale privilegirane priče, ki so v kazenskem postopku ta privilegij iz 236. člena ZKP tudi uporabile. Posegi v to zaupno sfero so sicer v določenih primerih dovoljeni, vendar te izjeme v konkretnem primeru niso podane. Zaslišanje odvetnice je poseg v pravico do zasebnosti. Ta poseg je dopusten le, če ena od strank tega razmerja iz sfere zaupnosti izstopi tako, da se privilegiju odpove. Odvetnica se temu privilegiju ne odpoveduje, zato je potrebno dokaz iz spisa izločiti.
določitev preživnine - zvišanje preživnine - objektivne meje pravnomočnosti
Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša le na odločitve o zahtevku tožbe in nasprotne tožbe ter o obstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1. OZ člen 131, 131/1.
izbrisani - odgovornost države - izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza - premoženjska škoda - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - izgubljeni dohodek
Dejstvo, da je bil posameznik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, samo po sebi še ne pomeni, da je bil izključen iz trga dela in se ni mogel zaposliti, kajti izgubljenih prihodkov ni mogoče obravnavati kot avtomatske in nujne posledice. Vrhovno sodišče je namreč v primerljivih zadevah izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pojasnilo, da je treba upoštevati tako obdobje zaposlitve pred izbrisom kot tožnikovo aktivno iskanje zaposlitve oziroma zaposlitev takoj, ko je bilo to mogoče.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - prometni prekršek - tehnična sredstva - možnost učinkovite obrambe - zastaranje pregona prekrška
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19). Ta je v šestem odstavku 6. člena določal, da v prekrškovnih zadevah roki ne tečejo. Ne glede na prejšnji stavek roki pred prekrškovnim organom, ki v zadevah iz tretjega odstavka tega člena lahko začne ali nadaljuje postopek o prekršku, tečejo, o čemer mora storilca prekrška obvestiti. V tretjem odstavku 6. člena zakona so opredeljene nujne zadeve, med te zadeve sodijo tudi zadeve, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic. Prav za tako zadevo gre v obravnavanem primeru. Od začetka postopka o prekršku zoper varnost vestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, v 30-dnevnem roku od dneva storitve prekrška, je odvisna možnost učinkovite obrambe. Osnovni namen določbe četrtega odstavka 42. člena ZP-1 o 30-dnevnem roku za začetek postopka je prav v tem, da se storilcu zagotovi možnost učinkovite obrambe. S potekom časa namreč možnost uspešnega zatrjevanja razbremenilnih razlogov vztrajno bledi.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - nepremičnina obremenjena s hipoteko - poseg v tujo lastnino - zasebna lastnina - sodna praksa kot vir prava
Predlagana začasna odredba je usmerjena v prepoved odtujitve in obremenitve toženčevih nepremičnin, zato o neznatni škodi ni moč govoriti, saj takšna prepoved predstavlja poseg v ustavno zavarovano zasebno lastnino.
Sodna praksa sicer ni formalni vir prava, vendar moč uporabljene argumentacije veže sodišča pri odločanju v podobnih primerih. V pristojnosti sodstva je tudi skrb za poenoteno uporabo prava.
pripoznava zahtevka - enotno in nujno sosporništvo - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - neobrazložen odgovor na tožbo - zamudna sodba - ugotovitev lastninske pravice - razpolaganje z zahtevkom - odmera pravdnih stroškov
Toženci so nujni in enotni sosporniki, zanje velja načelo najkoristnejšega dejanja, če je isto dejanje med seboj nasprotno, pa učinkuje tisto, ki ima najkoristnejše pravne posledice.Toženci, ki so tožbeni zahtevek pripoznali, tožbenemu zahtevku niso nasprotovali. Enako velja za tožence, ki odgovora na tožbo niso vložili. Ker je izjava o nasprotovanju tožbenemu zahtevku prvi pogoj obrazloženosti odgovora na tožbo, je posledica pomanjkanja te izjave fikcija, da odgovor na tožbo ni obrazložen (prvi odstavek 318. člena ZPP). Stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni procesni situaciji izdati sodbo na podlagi pripoznave, je zato napačno, ravnanje sodišča prve stopnje, ko je izdalo zamudno sodbo, pa pravilno.
Skupni stroški postopka še niso v celoti znani, ker sklep o stroških izvedenca še ni pravnomočen. Predlagatelj torej teh stroškov do konca zadnjega naroka, ki je bil tudi le pogojno zaključen, sploh ni mogel priglasiti, kot to sicer zahteva tretji odstavek 163. člen ZPP.