pripoznava zahtevka - enotno in nujno sosporništvo - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - neobrazložen odgovor na tožbo - zamudna sodba - ugotovitev lastninske pravice - razpolaganje z zahtevkom - odmera pravdnih stroškov
Toženci so nujni in enotni sosporniki, zanje velja načelo najkoristnejšega dejanja, če je isto dejanje med seboj nasprotno, pa učinkuje tisto, ki ima najkoristnejše pravne posledice.Toženci, ki so tožbeni zahtevek pripoznali, tožbenemu zahtevku niso nasprotovali. Enako velja za tožence, ki odgovora na tožbo niso vložili. Ker je izjava o nasprotovanju tožbenemu zahtevku prvi pogoj obrazloženosti odgovora na tožbo, je posledica pomanjkanja te izjave fikcija, da odgovor na tožbo ni obrazložen (prvi odstavek 318. člena ZPP). Stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni procesni situaciji izdati sodbo na podlagi pripoznave, je zato napačno, ravnanje sodišča prve stopnje, ko je izdalo zamudno sodbo, pa pravilno.
Čeprav so "pravila nepravdnega postopka morebiti manj stroga in bolj prožna", kot navaja pritožba in 328. člen ZPP res omogoča sodišču popravo sodbe oziroma odpravo očitnih pisnih in računskih pomot, to še ne pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje "spregledalo" jasno določilo 336. člena ZPP, da se v postopku s pritožbo ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in bi predlagatelju omogočilo, da nepopolno pritožbo dopolni, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
Institut pomilostitve, za kar se zavzema pritožnik se namreč nanaša na izrečene kazni, zato ne more posegati v varnostni ukrep, kot je bil izrečen pritožniku, saj D. Š. v skladu z določbo 6. člena Zakona o pomilostitvi ni moč šteti za obsojenca ter se s pomilostitvijo ne sme skrajševati trajanje varnostnih ukrepov.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049061
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 133, 133/1, 133/2, 133/4. SPZ člen 73, 75.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - gradnja večstanovanjskega objekta - splošna koristna dejavnost - imisije - ukrepi za preprečitev škode - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Upnika nista izkazala verjetnega obstoja terjatve že zato, ker nista izkazala, da predlagani ukrepi predstavljajo upravičene ukrepe za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje.
ZPP člen 141a, 141a/4, 141a/7, 142, 142/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 32, 32/1, 35, 35/1.
osebna vročitev - vročanje po elektronski poti - vročanje pisanj - varen elektronski predal - vročanje v varen elektronski predal - obvestilo o prispeli pošiljki - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Sama fikcija vročitve ni vezana na to, kdaj je bilo pisanje puščeno v varnem elektronskem predalu, temveč zgolj na potek 15 dnevnega roka, odkar je bilo naslovniku v varnem elektronskem predalu puščeno obvestilo o prispeli elektronski pošiljki in nastopi 15. dan od prejetja obvestila o prispelem pisanju. Da se bo s potekom tega roka (in ne po poteku, kot to dolžnik zmotno uveljavlja v pritožbi), vročitev štela za opravljeno, je bil dolžnik tudi poučen v obvestilih o prispelih elektronskih pošiljkah.
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru vlogo oškodovanca o prevzemu kazenskega pregona zoper osumljena prejelo dne 12. 5. 2021, kar je po poteku 30-dnevnega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048862
KZ-1 člen 253, 253/1. ZOPOKD člen 4, 4/1, 4/1-3, 25, 25/1, 25/1-10. ZKP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 105, 105/3, 358, 358/1, 358/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 383, 383/1, 445.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - pravna oseba - zloraba izvršbe - dokazna ocena - pomanjkanje dokazov - oprostitev obtožbe - skrajšani kazenski postopek - pritožbena seja - navzočnost na seji pritožbenega senata - premoženjsko pravni zahtevek
Ker tudi po oceni pritožbenega sodišča izveden dokazni postopek ni z gotovostjo potrdil, da bi obdolženca in obdolžena pravna oseba ravnali, kot jim je očitano v obtožbi oziroma o tem obstaja dvom, ki ga z razpoložljivimi dokazni ni bilo mogoče odpraviti, k čemur pa glede na izvedene dokaze ne bi prispevala niti izvedba dokazov, ki so bili predlagani s strani strank, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadene sodbe pravilna in je ne more omajati niti tožilska pritožba niti pritožba pooblaščenca oškodovanca, ki zgolj v bistvu podajata lastno oceno izvedenih dokazov in prepričati v krivdo obdolženih in obdolžene pravne osebe.
Takšen zagovor, ko je obdolženec nenazadnje priznaval določeno komunikacijo z oškodovanko v bližini Florijanovega znamenja, in ko niti ni zanikal, da bi oškodovanki izrekel inkriminirane besede, ki jih je ta ves čas zatrjevala, bi sodišče prve stopnje moralo kritično oceniti njegov zagovor in se do njega opredeliti. Zgolj ugotovitev v napadeni sodbi, da oškodovanka trdi, da ji je obdolženec grozil na opisan način, obdolženec pa to zanika, namreč ne zadostuje. Izpustitev dokazne ocene obdolženčevega zagovora pa predstavlja odsotnost razlogov o odločilnem dejstvu, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - potrebni stroški - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi
Kot izhaja iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, je le-to najprej ugovor dolžnice ocenilo kot (dovolj) obrazložen in v zadevi celo (še po odgovoru upnika na ugovor dolžnice) razpisalo narok, ki ga je kasneje preklicalo. Ugovor je kot obrazložen (sodišče prve stopnje je pri posredovanju dolžničinega ugovora upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložen ugovor dolžnika, in ga opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanj ne bo odgovoril) upniku tudi vročilo v odgovor. Ob takem postopanju in opozorilu sodišča je upnik utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Glede na postopanje sodišča je namreč upnik lahko utemeljeno štel, da je ugovor pri sodišču prestal predhodni test obrazloženosti – sicer mu sodišče ugovora ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ugovor takoj zavrnilo. V odgovoru na ugovor je dolžničinim trditvam o dogovorjenem odlogu plačila tudi obrazloženo in dokazno podprto nasprotoval. Sodišče prve stopnje je očitno, tudi še po prejemu upnikovega odgovora na ugovor, ugovor dolžnice obravnavalo kot obrazložen, saj je v zadevi razpisalo narok za obravnavo ugovora in nanj tudi vabilo priče, ki pa ga je nato preklicalo šele po tem, ko je upnik z vlogo z dne 6. 4. 2021 opozoril, da ugovor standarda obrazloženosti ne dosega. Pritrditi gre zato pritožbi, da sta bili obe vlogi v odgovor na ugovor dolžnice za ta postopek in njegovo nadaljevanje potrebni.
pritožba - predložitev pooblastila - deponiranje pooblastila - generalno pooblastilo - pooblastilo za vložitev pravnega sredstva
ZPP ne ureja instituta generalnega pooblastila, vendar pa ta pojem tudi ni v nasprotju z določbami tega zakona. Predstavlja le eno od posebnih oblik pravdnega pooblastila. Sodna praksa pa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom o generalnem pooblastilu oz. navesti številko pod katero je generalno pooblastilo deponirano ob prvem pravdnem dejanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zakonitost odpovedi - huda malomarnost
Tožnica zmotno šteje, da nesankcioniranje pomočnikov in namestnikov dokazuje, da je redna odpoved povračilni ukrep zaradi njenega sodelovanja v sindikatu. Sodišče prve stopnje je v tem delu sprejelo pravilno presojo, da podana odpoved ni posledica tožničinega dela v sindikatu, temveč ugotovljenih ponavljajočih kršitev (nepravilne cene izdelkov, neprimerna čistoča v pekarni, nezaloženost z izdelki, izdelki s pretečenim rokom trajanja, neurejenost skladišča), ki so bile po prejetih opozorilih, pri čemer gre za kršitve takšne narave, da so bile ogrožene stranke (slaba higiena, izdelki s pretečenim rokom) in uspešnost toženke, šlo je za kršitve, kjer toženki grozijo tudi kazni s strani inšpekcije (pretečeni roki, izdelki brez cen oziroma z napačnimi cenami, nečistoča).
prevzem dolga - konkludentna privolitev v prevzem dolga - domneva, da je upnik dal privolitev
Posebna oblika konkludentne privolitve je določena v tretjem odstavku 427. člena OZ. Privolitev se domneva, če je upnik brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.
ZDR-1 člen 200, 200/5, 211.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-e.. ZVarD člen 39, 40, 41.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - študent - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik se je kot študent prijavil na oglas prostega začasnega oziroma občasnega dela. Za delo ni bil izbran. S tožbo je uveljavljal odškodninski (denarni) zahtevek, navedel je, da je bil diskriminatorno obravnavan. Stališče sodišča prve stopnje, da tožnik, ki študentskega dela (še) ni opravljal, ampak se je zanj "samo zanimal", ne uživa sodnega varstva, je zmotno. To, da sodno varstvo (način uveljavljanja sodnega varstva) za "kandidata za študentsko delo" ni posebej predpisano v 200. členu ZDR-1, še ne pomeni, da sodnega varstva ni.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - blodnje - ogrožanje zdravja - bolnišnično zdravljenje - izvedensko mnenje
Brez takšne oblike zdravljenja bi prišlo ne le do poglabljanja bolezni in njenega kronificiranja, ampak v končni posledici tudi do nemožnosti zdravljenja. Ob takšni končni posledici, ko torej zdravljenje tako hude duševne motnje ni več mogoče, pa je nedvomno mogoče zaključiti, da udeleženec huje ogroža svoje zdravje. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek o nejasni ugotovitvi navedenega pogoja za sprejem na zdravljenje brez privolitve.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - nujna zadeva - tek procesnega roka - prekluzivni pritožbeni rok - duševno zdravje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - oddelek pod posebnim nadzorom - nujni primer - pravni pouk
Na podlagi 67. člena ZDZdr je zaradi nujnosti in hitrosti tovrstnih zadev določen krajši pritožbeni rok, in sicer tri dni od dneva vročitve sklepa. Na dolžino roka je bil pritožnik pravilno opozorjen v pravnem pouku, ki ga je vseboval izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - zamuda pritožbenega roka - prenehanje vzroka za zamudo - vročitev sodnega pisanja - vročitev s fikcijo - prejem obvestila
Ni bistveno, kdaj je bilo sámo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, marveč kdaj je toženec prejel obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Če naslovnik sodnega pisanja ne dvigne v 15 dneh, se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka od prejema obvestila.
Toženec je pritožbo zoper sodbo vložil 15. 2. 2021, iz česar je mogoče utemeljeno sklepati, da je takrat prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev pritožbe zoper sodbo. Toženec bi tako moral v nadaljnjih 15 dneh podati tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
odločba o stroških postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - okoliščine konkretnega primera - delni uspeh v postopku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - končni uspeh strank v postopku
Glede odločitve o stroških je odločilen končni uspeh. Tožnik je s pripoznavo tožbenega zahtevka v postopku v celoti uspel.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim in ugotovljenim ravnanjem naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev bi šlo tudi v primeru, če bi sledili tožnikovim navedbam, da je (le) izpolnil naročilnico in na njeni podlagi prevzel ter prodal pnevmatike, saj je nakup pnevmatik pri toženki osebna ugodnost posameznega delavca. Tako pa je tožnik izpolnil naročilnico B.B., ki pnevmatik ni naročil, ponaredil njegov podpis, nato prevzel pnevmatike in jih prodal. Ravnal je z namenom, da si pridobi premoženjsko korist (razliko med ceno pnevmatik, ki je bila odtrgana B.B., in ceno, za katero je pnevmatike prodal). Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer bi lahko šteli, da je ponarejanje listin kot sredstvo za goljufijo konzumirano v tem kaznivem dejanju.