začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - nepremičnina obremenjena s hipoteko - poseg v tujo lastnino - zasebna lastnina - sodna praksa kot vir prava
Predlagana začasna odredba je usmerjena v prepoved odtujitve in obremenitve toženčevih nepremičnin, zato o neznatni škodi ni moč govoriti, saj takšna prepoved predstavlja poseg v ustavno zavarovano zasebno lastnino.
Sodna praksa sicer ni formalni vir prava, vendar moč uporabljene argumentacije veže sodišča pri odločanju v podobnih primerih. V pristojnosti sodstva je tudi skrb za poenoteno uporabo prava.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - prometni prekršek - tehnična sredstva - možnost učinkovite obrambe - zastaranje pregona prekrška
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19). Ta je v šestem odstavku 6. člena določal, da v prekrškovnih zadevah roki ne tečejo. Ne glede na prejšnji stavek roki pred prekrškovnim organom, ki v zadevah iz tretjega odstavka tega člena lahko začne ali nadaljuje postopek o prekršku, tečejo, o čemer mora storilca prekrška obvestiti. V tretjem odstavku 6. člena zakona so opredeljene nujne zadeve, med te zadeve sodijo tudi zadeve, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic. Prav za tako zadevo gre v obravnavanem primeru. Od začetka postopka o prekršku zoper varnost vestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, v 30-dnevnem roku od dneva storitve prekrška, je odvisna možnost učinkovite obrambe. Osnovni namen določbe četrtega odstavka 42. člena ZP-1 o 30-dnevnem roku za začetek postopka je prav v tem, da se storilcu zagotovi možnost učinkovite obrambe. S potekom časa namreč možnost uspešnega zatrjevanja razbremenilnih razlogov vztrajno bledi.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049061
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 133, 133/1, 133/2, 133/4. SPZ člen 73, 75.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - gradnja večstanovanjskega objekta - splošna koristna dejavnost - imisije - ukrepi za preprečitev škode - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Upnika nista izkazala verjetnega obstoja terjatve že zato, ker nista izkazala, da predlagani ukrepi predstavljajo upravičene ukrepe za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje.
ZPP člen 141a, 141a/4, 141a/7, 142, 142/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 32, 32/1, 35, 35/1.
osebna vročitev - vročanje po elektronski poti - vročanje pisanj - varen elektronski predal - vročanje v varen elektronski predal - obvestilo o prispeli pošiljki - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Sama fikcija vročitve ni vezana na to, kdaj je bilo pisanje puščeno v varnem elektronskem predalu, temveč zgolj na potek 15 dnevnega roka, odkar je bilo naslovniku v varnem elektronskem predalu puščeno obvestilo o prispeli elektronski pošiljki in nastopi 15. dan od prejetja obvestila o prispelem pisanju. Da se bo s potekom tega roka (in ne po poteku, kot to dolžnik zmotno uveljavlja v pritožbi), vročitev štela za opravljeno, je bil dolžnik tudi poučen v obvestilih o prispelih elektronskih pošiljkah.
Takšen zagovor, ko je obdolženec nenazadnje priznaval določeno komunikacijo z oškodovanko v bližini Florijanovega znamenja, in ko niti ni zanikal, da bi oškodovanki izrekel inkriminirane besede, ki jih je ta ves čas zatrjevala, bi sodišče prve stopnje moralo kritično oceniti njegov zagovor in se do njega opredeliti. Zgolj ugotovitev v napadeni sodbi, da oškodovanka trdi, da ji je obdolženec grozil na opisan način, obdolženec pa to zanika, namreč ne zadostuje. Izpustitev dokazne ocene obdolženčevega zagovora pa predstavlja odsotnost razlogov o odločilnem dejstvu, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Institut pomilostitve, za kar se zavzema pritožnik se namreč nanaša na izrečene kazni, zato ne more posegati v varnostni ukrep, kot je bil izrečen pritožniku, saj D. Š. v skladu z določbo 6. člena Zakona o pomilostitvi ni moč šteti za obsojenca ter se s pomilostitvijo ne sme skrajševati trajanje varnostnih ukrepov.
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru vlogo oškodovanca o prevzemu kazenskega pregona zoper osumljena prejelo dne 12. 5. 2021, kar je po poteku 30-dnevnega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048862
KZ-1 člen 253, 253/1. ZOPOKD člen 4, 4/1, 4/1-3, 25, 25/1, 25/1-10. ZKP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 105, 105/3, 358, 358/1, 358/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 383, 383/1, 445.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - pravna oseba - zloraba izvršbe - dokazna ocena - pomanjkanje dokazov - oprostitev obtožbe - skrajšani kazenski postopek - pritožbena seja - navzočnost na seji pritožbenega senata - premoženjsko pravni zahtevek
Ker tudi po oceni pritožbenega sodišča izveden dokazni postopek ni z gotovostjo potrdil, da bi obdolženca in obdolžena pravna oseba ravnali, kot jim je očitano v obtožbi oziroma o tem obstaja dvom, ki ga z razpoložljivimi dokazni ni bilo mogoče odpraviti, k čemur pa glede na izvedene dokaze ne bi prispevala niti izvedba dokazov, ki so bili predlagani s strani strank, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadene sodbe pravilna in je ne more omajati niti tožilska pritožba niti pritožba pooblaščenca oškodovanca, ki zgolj v bistvu podajata lastno oceno izvedenih dokazov in prepričati v krivdo obdolženih in obdolžene pravne osebe.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim in ugotovljenim ravnanjem naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev bi šlo tudi v primeru, če bi sledili tožnikovim navedbam, da je (le) izpolnil naročilnico in na njeni podlagi prevzel ter prodal pnevmatike, saj je nakup pnevmatik pri toženki osebna ugodnost posameznega delavca. Tako pa je tožnik izpolnil naročilnico B.B., ki pnevmatik ni naročil, ponaredil njegov podpis, nato prevzel pnevmatike in jih prodal. Ravnal je z namenom, da si pridobi premoženjsko korist (razliko med ceno pnevmatik, ki je bila odtrgana B.B., in ceno, za katero je pnevmatike prodal). Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer bi lahko šteli, da je ponarejanje listin kot sredstvo za goljufijo konzumirano v tem kaznivem dejanju.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - blodnje - ogrožanje zdravja - bolnišnično zdravljenje - izvedensko mnenje
Brez takšne oblike zdravljenja bi prišlo ne le do poglabljanja bolezni in njenega kronificiranja, ampak v končni posledici tudi do nemožnosti zdravljenja. Ob takšni končni posledici, ko torej zdravljenje tako hude duševne motnje ni več mogoče, pa je nedvomno mogoče zaključiti, da udeleženec huje ogroža svoje zdravje. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek o nejasni ugotovitvi navedenega pogoja za sprejem na zdravljenje brez privolitve.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - nujna zadeva - tek procesnega roka - prekluzivni pritožbeni rok - duševno zdravje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - oddelek pod posebnim nadzorom - nujni primer - pravni pouk
Na podlagi 67. člena ZDZdr je zaradi nujnosti in hitrosti tovrstnih zadev določen krajši pritožbeni rok, in sicer tri dni od dneva vročitve sklepa. Na dolžino roka je bil pritožnik pravilno opozorjen v pravnem pouku, ki ga je vseboval izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 200, 200/5, 211.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-e.. ZVarD člen 39, 40, 41.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - študent - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik se je kot študent prijavil na oglas prostega začasnega oziroma občasnega dela. Za delo ni bil izbran. S tožbo je uveljavljal odškodninski (denarni) zahtevek, navedel je, da je bil diskriminatorno obravnavan. Stališče sodišča prve stopnje, da tožnik, ki študentskega dela (še) ni opravljal, ampak se je zanj "samo zanimal", ne uživa sodnega varstva, je zmotno. To, da sodno varstvo (način uveljavljanja sodnega varstva) za "kandidata za študentsko delo" ni posebej predpisano v 200. členu ZDR-1, še ne pomeni, da sodnega varstva ni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zakonitost odpovedi - huda malomarnost
Tožnica zmotno šteje, da nesankcioniranje pomočnikov in namestnikov dokazuje, da je redna odpoved povračilni ukrep zaradi njenega sodelovanja v sindikatu. Sodišče prve stopnje je v tem delu sprejelo pravilno presojo, da podana odpoved ni posledica tožničinega dela v sindikatu, temveč ugotovljenih ponavljajočih kršitev (nepravilne cene izdelkov, neprimerna čistoča v pekarni, nezaloženost z izdelki, izdelki s pretečenim rokom trajanja, neurejenost skladišča), ki so bile po prejetih opozorilih, pri čemer gre za kršitve takšne narave, da so bile ogrožene stranke (slaba higiena, izdelki s pretečenim rokom) in uspešnost toženke, šlo je za kršitve, kjer toženki grozijo tudi kazni s strani inšpekcije (pretečeni roki, izdelki brez cen oziroma z napačnimi cenami, nečistoča).
odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - potrebni stroški - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi
Kot izhaja iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, je le-to najprej ugovor dolžnice ocenilo kot (dovolj) obrazložen in v zadevi celo (še po odgovoru upnika na ugovor dolžnice) razpisalo narok, ki ga je kasneje preklicalo. Ugovor je kot obrazložen (sodišče prve stopnje je pri posredovanju dolžničinega ugovora upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložen ugovor dolžnika, in ga opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanj ne bo odgovoril) upniku tudi vročilo v odgovor. Ob takem postopanju in opozorilu sodišča je upnik utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Glede na postopanje sodišča je namreč upnik lahko utemeljeno štel, da je ugovor pri sodišču prestal predhodni test obrazloženosti – sicer mu sodišče ugovora ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ugovor takoj zavrnilo. V odgovoru na ugovor je dolžničinim trditvam o dogovorjenem odlogu plačila tudi obrazloženo in dokazno podprto nasprotoval. Sodišče prve stopnje je očitno, tudi še po prejemu upnikovega odgovora na ugovor, ugovor dolžnice obravnavalo kot obrazložen, saj je v zadevi razpisalo narok za obravnavo ugovora in nanj tudi vabilo priče, ki pa ga je nato preklicalo šele po tem, ko je upnik z vlogo z dne 6. 4. 2021 opozoril, da ugovor standarda obrazloženosti ne dosega. Pritrditi gre zato pritožbi, da sta bili obe vlogi v odgovor na ugovor dolžnice za ta postopek in njegovo nadaljevanje potrebni.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - zamuda pritožbenega roka - prenehanje vzroka za zamudo - vročitev sodnega pisanja - vročitev s fikcijo - prejem obvestila
Ni bistveno, kdaj je bilo sámo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, marveč kdaj je toženec prejel obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Če naslovnik sodnega pisanja ne dvigne v 15 dneh, se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka od prejema obvestila.
Toženec je pritožbo zoper sodbo vložil 15. 2. 2021, iz česar je mogoče utemeljeno sklepati, da je takrat prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev pritožbe zoper sodbo. Toženec bi tako moral v nadaljnjih 15 dneh podati tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
pritožba - predložitev pooblastila - deponiranje pooblastila - generalno pooblastilo - pooblastilo za vložitev pravnega sredstva
ZPP ne ureja instituta generalnega pooblastila, vendar pa ta pojem tudi ni v nasprotju z določbami tega zakona. Predstavlja le eno od posebnih oblik pravdnega pooblastila. Sodna praksa pa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom o generalnem pooblastilu oz. navesti številko pod katero je generalno pooblastilo deponirano ob prvem pravdnem dejanju.
odločba o stroških postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - okoliščine konkretnega primera - delni uspeh v postopku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - končni uspeh strank v postopku
Glede odločitve o stroških je odločilen končni uspeh. Tožnik je s pripoznavo tožbenega zahtevka v postopku v celoti uspel.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se zato terjatve v tem postopku tudi ne preizkušajo. Koncept poenostavljene prisilne poravnave temelji na izhodišču, da dolžnik sam sestavi seznam terjatev upnikov in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu.
Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
Tudi predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je v njem sodišče dolžniku, v nasprotju z določbo 17. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, očitno pomotoma naložilo plačilo terjatev upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka, ni primeren izvršilni naslov. Iz sklepa ni razvidno katere so terjatve, katerih plačilo se sicer nalaga dolžniku; na katere upnike se nanaša; terjatve v sklepu niso specificirane, niti se sklep ne sklicuje oziroma se ne nanaša na posodobljen seznam terjatev.