predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - zamuda pritožbenega roka - prenehanje vzroka za zamudo - vročitev sodnega pisanja - vročitev s fikcijo - prejem obvestila
Ni bistveno, kdaj je bilo sámo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, marveč kdaj je toženec prejel obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Če naslovnik sodnega pisanja ne dvigne v 15 dneh, se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka od prejema obvestila.
Toženec je pritožbo zoper sodbo vložil 15. 2. 2021, iz česar je mogoče utemeljeno sklepati, da je takrat prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev pritožbe zoper sodbo. Toženec bi tako moral v nadaljnjih 15 dneh podati tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - slabo zdravstveno stanje dolžnika - trajanje odloga - kronična bolezen
Sodišče prve stopnje je sledilo dolžničinim trditvam o slabem zdravstvenem stanju in negativnem vplivu takojšnjega nadaljevanja izvršbe s prodajo nepremičnine, ki dolžnici predstavlja dom in znano okolje, v katerem kljub napredujoči demenci nekako še znajde. A ker je v skladu s šestim odstavkom 74. člena ZIZ iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona izvršbo dovoljeno odložiti najdlje za tri mesece, sodišče ni imelo podlage za daljši odlog. Ne gre torej za to, da sodišče težki zdravstveni situaciji dolžnice ne bi verjelo ali je razumelo ter je ne bi upoštevalo. Zakon, na katerega je sodišče vezano, v takih primerih ne daje podlage za daljši odlog.
Tudi v kolikor se bo dolžnica trudila nadzorovati svoje zdravstveno stanje, le to, ki je v pretežni meri kronično, ne more biti razlog za odlog izvršbe v nedogled. O tem, kaj predstavlja posebej upravičeni razlog za odlog izvršbe se je izoblikovala obširna in enotna sodna praksa, in sicer so upoštevni le taki življenjsko izjemni dogodki, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti, zaradi česar je tudi odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece. Kronična bolezen sama po sebi brez trenutnih izjemnih okoliščin, četudi se zdravstveno stanje slabša, zato ne more predstavljati posebno upravičenega razloga v smislu 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - prepoved nasilnih dejanj - verbalno nadlegovanje - odvetniški stroški - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Sodišče lahko pod zakonsko določenimi pogoji izreče ukrepe za preprečevanje nasilja v družini.
Vsako nasilje je prepovedano.
Po določbi petega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 227, 280, 296, 383, 392, 408, 409. ZIZ člen 38, 38/5.
odmera stroškov izvršilnega postopka - začetek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - uveljavljanje terjatev v stečaju - zaključek stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika
Upnik lahko (če ni za posamezen primer drugače določeno) svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku (kot generalni izvršbi) in v skladu s pravili tega postopka. Le v primeru podanih pogojev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se pod pogoji, ki jih določa 280. člen ZFPPIPP, po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom postopek izvršbe lahko nadaljuje. V takem primeru pa je treba upoštevati tudi morebitni odpust obveznosti, na katerega se sklicuje dolžnik.
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 3/1, 3/1-a, 10, 20, 20/1. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 4, 4/1.
pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba IIa - običajno prebivališče - navezne okoliščine
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja akutna ogroženost otrok, ki bi jo začasna odločitev o vzgoji in varstvu ter plačevanju preživnine lahko preprečila, zato ni bilo potrebe po urgentnem ukrepanju nepristojnega sodišča.
Ker je nasprotni udeleženec večkrat kršil izrečeni ukrep prepovedi približevanja in navezovanja stikov in s tem vznemirjal predlagateljico ter pri njej vzbujal strah, je sodišče prve stopnje zagroženo denarno kazen utemeljeno izvršilo.
ZKP člen 76, 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 437, 437/1.
formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - konkretizacija zakonskih znakov - zavrženje obtožnega predloga
Pri formalnem preizkusu obtožnega akta, ob katerem je skladno s 76. členom ZKP predvideno vračanje obtožnega predloga v popravo (za kar se zavzemajo pooblaščenci), se namreč ugotavlja samo, ali je obtožni predlog sestavljen skladno z določbo prvega odstavka 434. člena ZKP, pri tem pa se njegova pravilnost oziroma utemeljenost ter logičnost obrazložitve ne more presojati. V smislu prvega odstavka 434. člena ZKP se tako v okviru formalnega preizkusa preverja zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja. Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP, kateri med drugim obsega presojo, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje (1. točka prvega odstavka 277. člena ZKP), torej, ali opis vsebuje vse zakonske znake kakšnega kaznivega dejanja
zakonski spor - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - največja korist otroka - začasna odredba - preživnina - preživninska obveznost staršev - sporazum o preživnini - preživninske potrebe otroka - tekoči življenjski stroški - ogroženost otroka - ogroženost preživljanja - nujnost za preživljanje
Nasprotni udeleženec preživnine za hčerko ne plačuje, zato ta ni deležna standarda, ki bi ga lahko bila. Vendar pa namen preživnine, določene z začasno odredbo, ni zagotovitev ustreznega življenjskega standarda otroka, ampak gre za zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Ugovor dolžnice zoper plačilni nalog je prepozen, saj je bil vložen po izteku ugovornega roka. Zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepoznega.
zaključek postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - namen odpusta obveznosti
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču in upravitelju, da ga nista seznanjala s potekom postopka osebnega stečaja. Po 1. točki 385. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. V glavnem postopku zaradi insolventnosti pa se pisanja ne vročajo strankam postopka osebno, temveč se objavijo na spletnih straneh AJPES-a (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Določeno pisanje je treba vročiti strankam osebno samo izjemoma, če ZFPPIPP tako izrecno določa (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 345, 346, 346a, 451, 452, 458, 458/1. URS člen 23, 23/2. ZS člen 15. Sodni red (2016) člen 156, 156/6, 156/8. SPZ člen 119.
pravica do naravnega sodnika - triažni sodnik - triaža - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - prispevek v rezervni sklad - skupno premoženje - aktivna legitimacija za zahtevek na plačilo v rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - etažni lastniki kot tožniki - upravljanje večstanovanjske hiše - pridobitev lastninske pravice po zakonu (originarna pridobitev) - pasivna legitimacija - spor majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora toženka povrniti tožnikom njihove pravdne stroške, vsebuje tudi odločitev, da se tožničina zahteva za povrnitev stroškov zavrne. Potrebe po izdaji dopolnilnega sklepa ni.
Določb 451. do 453. člena ZPP o prekluzijah ni mogoče razlagati tako strogo, da bi moral tožnik v sporu majhne vrednosti v tožbi oziroma prvi vlogi podati trditve o prav vseh okoliščinah spora oziroma pravnega razmerja, ki bi se lahko izkazale za sporne.
Za vtoževanje prispevka v rezervni sklad zadošča, če vloži tožbo le eden od etažnih lastnikov, saj se ne zahteva plačilo na račun ali roke posameznih etažnih lastnikov, temveč na račun rezervnega sklada, ki je skupno premoženje etažnih lastnikov.
dokončna ureditev meje - javno dobro - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - močnejša pravica - določitev meje na podlagi močnejše pravice - vrednost spornega mejnega prostora - zemljiški kataster
Ker vrednost spornega predmeta nesporno ne presega vrednosti iz tretjega odstavka 77. člena SPZ (neizpodbijano znaša 36,90 EUR), je že na podlagi navedenega jasno, da je bilo treba mejo v konkretnem primeru določiti po močnejši pravici in ne po zadnji mirni posesti.
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
Dobro znana in utemeljena kritika dr. Dolenca nediferenciranih in pretirano preprostih odklonilnih stališč do informativnih dokazov ne podpira pritožničinih pritožbenih prizadevanj. Avtor opozarja na smiselnost odstopa od načelno pravilnega odklanjanja informativnih dokazov v tistih primerih, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati (in dokazovati). Situacija, ko naj bi tožnica za toženca nekaj plačala ter potrdila o tem torej sama imela, ne predstavlja tovrstnega primera.
Za toženca, ki je bil poklicni voznik, je treba uporabiti strožji kriterij, kot velja za povprečnega voznika, pa že ta mora poznati in spoštovati cestnoprometne predpise - pravilno prehitevanje pa je po splošnem razumevanju in življenjskih izkušnjah eno temeljnih. Huda malomarnost je podana, kadar ravnanje odstopa od običajne skrbnosti, torej če oseba ne ravna tako, kot se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Napačno prehitevanje poklicnega voznika pomeni hudo malomarno ravnaje.
osebni stečaj - ustavitev postopka odpusta obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - zamolčanje relevantnih podatkov
Upraviteljeva vloga je zastopniška ter primarno nadzorna, ne pa svetovalna. Zato ni njegova dolžnost, da bi poleg vseh pojasnil o tem, kaj so obveznosti dolžnika v postopku osebnega stečaja dolžniku pošiljal tudi vzorce o tem, kako je treba prejete obrazce izpolnjevati.
upravičenje opravljati procesna dejanja - procesno upravičenje za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - sklep o prodaji - bivši direktor
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, saj so določbe ZFPPIPP glede procesnih upravičenj v postopkih zaradi insolventnosti povsem jasne (56., 57. in 126. člen ZFPPIPP). Procesna dejanja sme opravljati vsak upnik, ki v postopku uveljavlja terjatev do dolžnika, in dolžnik, če zakon tako določa. Procesno upravičenje za vložitev pritožbe je natančno določeno v 126. členu ZFPPIPP.
Določbe ZFPPIPP so glede procesnega upravičenja za vložitev pritožbe v postopkih zaradi insolventnosti izrecne in sodišču ne omogočajo presoje pravnega interesa posameznikov (ki niso stranke postopka ali jim ZFPPIPP izrecno ne podeli tega upravičenja) za dopustitev pritožbe. Tudi sodna praksa je glede tega vprašanja jasna in ustaljena.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - postopek proti mladoletnikom
Ko ima mladoletnica vseskozi stalno prebivališče na naslovu, kjer prebivajo tudi njeni starši, medtem ko ima prijavljeno le začasno prebivališče v Dijaškem domu, mora postopek proti mladoletnici voditi tisto okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče mladoletnice.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje ukrepa - namestitev v psihiatrično bolnišnico - namestitev v varovani oddelek - tehtanje okoliščin - razveljavitev sklepa
Pri nasprotnem udeležencu so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 74. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi 75. člena ZDZdr.
Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme (drugi odstavek 48. člena ZDZdr).
Odgovor posamičnega zavoda, da ima zasedene vse postelje, ne more biti zadosten razlog za (podaljšanje) bivanja nasprotnega udeleženca na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Sodišče bi moralo najprej tehtati ter medsebojno primerjati pojasnila zavodov glede njihove zasedenosti, kapacitet ter možnosti čimprejšnje namestitve in jih primerjati tudi s podatki v pregledu aktualnih podatkov o zasedenosti v varovanih oddelkih, ki je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki se mesečno spreminjajo. Potrebno bi bilo upoštevati tudi naravo bolezni ter potrebe nasprotnega udeleženca.
Za izpodbijano odločitev, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, zaenkrat ni zadostnih in utemeljenih razlogov, kljub ugotovitvam sodišča o prezasedenosti vseh varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov v Republiki Sloveniji. Namestitev oseb v psihiatrični bolnišnici po zaključku zdravljenja je lahko le skrajen ukrep, ko so izčrpane vse druge možnosti. Dejstvo je, da takšna namestitev obremenjuje prostorske, tehnične in kadrovske kapacitete psihiatrične bolnišnice, ki tudi niso prilagojene in ne morejo nuditi osebam s težavami v duševnem zdravju takšne terapevtske oskrbe, kot jim jo z usposobljenim kadrom lahko da ustrezen socialno varstveni zavod.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047834
ZKP člen 378, 402, 402/3, 403, 403/1, 492.. ZSKZDČEU-1 člen 13, 13/3, 18, 23, 23/3, 23/5, 23/7.
evropski nalog za prijetje in predajo - odločba o odreditvi pripora - izročitev drugi državi - pravica do izjave
Glede na sprejeta stališča Ustavnega sodišča v odločbah št. Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 in U-I-488/18-10 (Up-1432/18-20) z dne 29. 11. 2018 mora namreč biti tudi v postopku, v katerem se na podlagi ZSKZDČEU-1 odloča o dovolitvi predaje drugi državi članici na podlagi evropskega naloga za prijetje, zahtevani osebi dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih kot tudi o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za odločitev o zadevi, kar nacionalna sodna odločba o odreditvi pripora nedvomno je.
načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - utemeljen ugovor dolžnika
Sodišče je v skladu z načelom formalne legalitete vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člen ZIZ), kar pomeni, da ne sme širiti presoje mimo v izreku zapisane obveznosti in tudi ne opraviti dodatne presoje v tej zvezi odločilnih dejstev, za kar se neutemeljeno zavzemajo upniki, ki želijo v tem izvršilnem postopku doseči presojo ustreznosti nepremičnine, čeprav se dajatveni del sodbe ne nanaša na uveljavljanje stvarnih napak. Iz izreka izhaja obveznost pozvati upravnika k prevzemu skupnih delov stavbe in omogočiti njihov prevzem. Navedeno ravnanje je zakonsko opredeljeno v 19. členu v zvezi z določilom tretjega odstavka 22. člena ZVKSES.