CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048652
ZOPNI člen 5, 5/2, 6, 20, 28, 28/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasna odredba - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - stopnja verjetnosti - pogoji za začasno zavarovanje - ožji družinski član
Za izpodbitje zakonske domneve je treba trditve izkazati s stopnjo prepričanja, ki je dosežena v primeru, ko je izključen vsak razumen dvom oziroma ko o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Zgolj z verjetnostjo izkazan zakoniti vir sredstev drugo tožene stranke, ob neizpodbitih zaključkih prvostopenjskega sodišča, iz katerih izhaja, da je druga toženka verjetno razpolagala tudi z nezakonitimi sredstvi prvega toženca, ne izkazuje z zadostno stopnjo verjetnosti nakupa in obnove nepremičnine izključno z zakonitimi sredstvi, da bi bila odločitev o ugoditvi ugovoru materialnopravno pravilna.
Po vsebini je pritožnik izpodbijal sodbo zaradi odločbe o varnostnem ukrepu odvzema gotovine po drugem odstavku 374. člena ZKP, saj je iz skope obrazložitve pritožbe izhajalo njegovo nasprotovanje utemeljenosti izdaje odločbe o navedenem varnostnem ukrepu, ki je fakultativen ukrep, saj tako četrti odstavek 70. člena KZ-1 kot prvi odstavek 73. člena KZ-1 določata, da se ukrep sme izreči. Utemeljenosti izrečenega ukrepa z golim ponavljanjem zagovora ni uspel izpodbiti. Šele na seji pritožbenega senata je pritožnik podal oceno, da za ukrep ni zakonske podlage. Ta ocena pomeni uveljavljanje drugega pritožbenega razloga, in sicer kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki pa v pritožbi sploh ni obrazložena in zato predstavlja nedovoljeno razširitev pritožbe.
Kadar sodišče prve stopnje varnostni ukrep, ki je fakultativen, izreče nepravilno, ali ga ne izreče, čeprav bi bilo primerno, da ga izreče, gre za pritožbeni razlog po drugem odstavku 374. člena ZKP. Skladno z drugim odstavkom 383. člena ZKP pa mora pritožbeno sodišče v primeru pritožbe v korist obtoženca po uradni dolžnosti poleg preizkusa kršitev kazenskega procesnega in materialnega zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP opraviti še preizkus zakonitosti in primernosti izrečenega varnostnega ukrepa (374. člen ZKP). Ob preizkusu obravnavanega varnostnega ukrepa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pri odvzemu gotovine sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5, 108/6, 142. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2.
zavrženje vloge - prepozna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zadostno število izvodov vloge - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - procesni rok
Na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, procesni roki v nenujnih zadevah niso tekli. Odredba je veljala do 31. 1. 2021, kar pomeni, da so od 1. 2. 2021 dalje v nenujnih sodnih zadevah procesni roki znova tekli. Tega dne je zato začel teči rok za dopolnitev nepopolne vloge po sklepu sodišča, zadnji dan tega roka je bil 8. 2. 2021.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-3, 296, 296/1.
odmera izvršilnih stroškov - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - stečajni postopek nad dolžnikom - pravne posledice stečajnega postopka - nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Ne glede na dejanski čas objave oklica o začetku stečajnega postopka pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo oziroma učinkujejo že od začetka dne take objave.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz drugega odstavka 131. člena ali 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, sodišče ne sme nalagati v plačilo stroškov.
tožba - zadostno število izvodov tožbe - formalna pomanjkljivost tožbe - premalo izvodov tožbe - nepopolna tožba - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - priloge tožbe
Tožnica ni vložila treh izvodov tožbe, kot omenja v pritožbi, ampak le enega, kar izhaja iz t. i. dohodne štampiljke na tožbi. Pritožnica je kasneje res vložila tri izvode dopolnitve tožbe, kjer je navedla le vrednost spornega predmeta, zato s tem ni odpravila formalne pomanjkljivosti tožbe glede predložitve zadostnega števila tožbe za sodišče in nasprotno stranko.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1.
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Iz vročilnice izhaja, da je bil plačilni nalog tožeči stranki pravilno osebno vročen 27. 11. 2020 skupaj z obvestilom povezanim s COVID-19. Vročilnica je podpisana s strani prejemnika in vročevalca. Ker v roku 15 dni po preklicu ukrepov zaradi COVID-19 tožeča stranka sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje skladno z določilom tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo pritožbo tožeče stranke z dne 3. 11. 2020 za umaknjeno.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum
Namen ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja je v tem, da lahko obdolženec z navedbami v ugovoru in predlaganjem dokazov poskuša izkazati, da utemeljen sum ni podan tj. da verjetnost, da je storil očitani mu prekršek, ni večja od verjetnosti, da ga ni storil. Tega praviloma ni mogoče doseči s sklicevanjem na nezakonitost dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, saj bi morala biti nezakonitost tako evidentna, da bi bilo na prvi pogled očitno, da dokaz ni zakonito pridobljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048879
KZ-1 člen 228, 228/1.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - verižna kompenzacija
Pritožba ima sicer prav, da verižna kompenzacija ni imela nobenih pravnih učinkov, je pa na podlagi zasnovane verižne kompenzacije, ki je takrat ni podpisala le družba ... (ker še terjatev ni zapadla) bila nedvomno podlaga za obtoženčevo pričakovanje, da bo do podpisa te verižne kompenzacije in do verižnega odpusta dolga vseh strank te verižne kompenzacije prišlo, saj je imel obtoženec takrat nesporno terjatev do družbe... Slednje pa, kot pravilno zaključuje prvo sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami ne pomeni obtoženčevega preslepitvenega ravnanja ob sklenitvi posojilne pogodbe 6. 10. 2011, niti ob njenem izvajanju, saj je do storno verižne kompenzacije prišlo kasneje iz razlogov, ki, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bili na strani obtoženca, ki je pričakoval podpis verižne kompenzacije in ga je preklic verižne kompenzacije s strani družbe .... presenetil.
ZNP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZZK-1 člen 68, 68/1, 69, 69/1, 120.
zemljiškoknjižni postopek - nepravdni postopek - umik predloga - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.
V predkazenskem postopku policija oseb ne more zasliševati kot prič, pač pa od njih le zbira obvestila, da zato te osebe nimajo statusa priče, niti privilegirane priče in jih policija ni dolžna poučevati o privilegiju, obvestila, ki so jih policiji dale take osebe, pa se izločijo iz spisa le, če se te osebe na podlagi 236. člena ZKP odrečejo pričanju, kolikor pa se pričanju ne odrečejo, uradnih zaznamkov z njihovimi izjavami ni potrebno izločati.
postopek v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - naročniška pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - plačilo računov - dopolnitev tožbe - nepopoln dokazni predlog - prepozen dokazni predlog
Pritožnik je dokazni predlog z zaslišanjem uslužbenca tožeče stranke podal šele v drugi pripravljalni vlogi, pri čemer je bil tudi ta dokazni predlog pomanjkljiv, brez navedbe imena in priimka uslužbenca. Dokazni predlog je zato pritožnik podal prepozno.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - vročitev odločbe - jezik v postopku
V zvezi s trditvami, da za ta primer sliši prvič, da ga o tem nihče ni obvestil in da želi, da mu sodišče razloži, za kaj gre v predmetni zadevi, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz odločbi priložene fotokopije vročilnice izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena po pooblaščeni družbi za davčno svetovanje DDr. J. Mag. P. iz C., katere zaposleni naj bi tudi znali slovenski jezik in se šteje, da je storilec z vsebino pisanj na razumljiv način seznanjen.
ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-3. ZNPPol člen 113, 113/4.
odgovornost lastnika motornega vozila - domneva - prepoznava po fotografiji - biometrični osebni podatki
Ugotovitev, da je storilec storil očitani mu prekršek, temelji na domnevi iz 8. člena ZPrCP, odločitev sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo pa temelji na oceni, da storilec z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazi ni uspel ovreči domneve iz 8. člena ZPrCP. Sodišče torej ni opravilo identifikacije storilca na podlagi predložene fotografije, kot zmotno šteje storilec, temveč je s pregledom povečane fotografije v skladu z načelom materialne resnice preverjalo možnost, da se za volanom vozila, s katerim je bil storjen prekršek, nahaja oseba ženskega spola, s čemer bi domneva iz 8. člena ZPrCP lahko bila ovržena.
Obtožencu je dokazano, da je bil izključno on tisti, ki se je oškodovancema na srečanjih, ko so se dogovarjali za posel, lažnivo predstavljal kot lobist, s čimer ju je zavajal, da sta verjela v resničnost trditev o financiranju načrtovanega projekta E. F. z evropskimi nepovratnimi sredstvi, na teh srečanjih jima je lažnivo prikazoval, da je del ekipe, ki deluje v B. v zvezi s pridobivanjem teh sredstev, ob tem jima je lažnivo tudi obljubljal, da bosta v primeru neuspeha pri pridobivanju sredstev dobila vrnjen vložek, kar ju je nedvomno še dodatno prepričalo k izročitvi denarja obtožencu, lažnivo jima je celo zatrjeval, da naj bi bila nepovratna sredstva že odobrena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048453
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 167, 167/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Zato je pritrditi razlogom v izpodbijanem sklepu, da zbrani dokazi ne dajejo zadostne podlage za sklep o obstoju utemeljenega suma, nenazadnje pa se je to izkazalo tudi z ravnanjem organov odkrivanja, ki so v zvezi s podano kazensko ovadbo M. T. na podlagi desetega odstavka člena 148 ZKP podali le poročilo pristojnemu državnemu tožilcu, ne pa kazensko ovadbo, kot tudi, da že v zahtevi za preiskavo okrožna državna tožilka razen zaslišanja M. T. kot priče (razen zaslišanja osumljenca) ni predlagala izvedbe nobenih drugih dokazov, ki bi kakorkoli kazali na očitano prodajo prepovedane droge, zaradi česar tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni dosežena stopnja utemeljenosti suma in zato tudi ni podlage za uvedbo preiskave.
predlog za odlog izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - izkaz pravice na predmetu izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - plačilo varščine kot pogoj
Tretji svoje pravice, ki bi predmetno izvršbo (v celoti) preprečevala, ni izkazal v skladu s kriterijem iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, torej s kvalificirano listino oziroma na t.i. "zelo verjeten način".
Prav tako ni zadostil pogoju po drugem odstavku 73. člena ZIZ. V svojem predlogu se je namreč skliceval na škodo, ki naj bi mu nastala zaradi prodaje nepremičnine, ni pa podal konkretnih in določnih navedb o (relevantni) škodi, ki bi mu nastala zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (kar uveljavlja upnica v tem izvršilnem postopku.
ZIZ-UPB4 člen 167.. ZZK-1 člen 90, 90/1, 124, 148.
skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
Pri skupni hipoteki gre za eno hipoteko, ki se ustanovi na več nepremičninah, ni pa nobene ovire za izbris pri posameznih nepremičninah, torej tudi ne za izbris zaznambe izvršbe pri le nekaterih nepremičninah.
Obsojenčeve trenutne premoženjske razmere oziroma kot zatrjuje objektivna nezmožnost plačila denarne kazni ter izpostavljanje zdravstvenih razlogov niso razlog, da se stranska denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Prav takšen namen zakonodajalca izhaja iz določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil uresničen pogoj iz citirane določbe, ki predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00048825
ZCestn člen 50, 50/1, 50/3, 50/4, 50/4-8.
odgovorna oseba - neznani neposredni storilec prekrška - plačilo cestnine - pogodba o cestninjenju - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Tudi 50. člen ZCestn ločuje med primeri, ko prekršek stori voznik kot neposredni storilec prekrška, in primeri, ko prekršek stori odgovorna oseba, čeprav predpisuje enako sankcijo za prekršek. Zato je treba v obravnavni zadevi neposrednega storilca prekrška, obravnavati po določbah, ki veljajo za voznika, to je po določbi četrtega odstavka 50. člena ZCestn, čeprav ima po določbi prvega odstavka 15. člena ZP-1 status odgovorne osebe. Ker pa je v 50. členu ZCestn izrecno predpisano kaznovanje neposrednega storilca, po mnenju pritožbenega sodišča posebno opredeljevanje v plačilnem nalogu in opisu prekrška, da je storilec prekršek storil v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe, ni nujno potrebno.